Franja

Zadetki iskanja

  • alberēllo3 m keramična ali steklena lekarniška posodica
  • alegar [g/gu] navesti (mesto v knjigi ipd.); pred sodiščem trditi ali izjaviti, predložiti kot dokaz; braniti pred sodiščem

    alegar en defensa del reo izjaviti v korist obtoženca
  • aliénateur [-tœr] féminin oseba, ki (svoje imetje) odstopi ali proda
  • alignment [əláinmənt] samostalnik
    vrsta, formacija; ravna črta; orientacija; uvrstitev
    tehnično trasa za cesto ali železnico

    out of alignment zunaj vrste, neravno
  • allitération [aliterasjɔ̃] féminin aliteracija, ponavljanje enega ali več soglasnikov v zaporedni vrsti besed
  • alpaca [ælpǽkə] samostalnik
    zoologija alpaka; volna ali blago iz alpakine voine
  • alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

    1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

    2. occ.
    a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
    b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
    c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

    Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).
  • altération [-sjɔ̃] féminin sprememba; popačenje, ponarejanje; poslabšanje; ohladitev (prijateljstva); spačenje (obraza); oksidiranje (kovin); zrahljanost (zdravja); musique zvišanje ali znižanje tona

    altération des monnaies ponarejanje denarja
  • altimētrico agg. (m pl. -ci) nanašajoč se na merjenje višinskih razlik ali na višinomer:
    rilievo altimetrico višinomersko merjenje
    curva altimetrica izohipsa
  • altrinsecus, adv. (alter in secus)

    1. na drugo stran, na drugi strani: ego adsistam hinc altr. Pl., quin retines altr.? Pl., gladiolo cinctus altr. Ap.; z gen.: altr. aedium Ap.

    2. od (z) ene ali druge strani (sem): venientes altr. voces Lact.

    3. od (z) obeh strani, na obeh straneh: Lact., Fulg., viri celebres altr. dantur Amm., altr. pares rugae Aus.
  • amargar [g/gu] (za)greniti; komu jezo ali žalost pripraviti; (raz)žaliti

    amargar la vida življenje (za)greniti
  • amasser [amase] verbe transitif (na)kopičiti; (na)grmaditi; zalogo si delati ali narediti, zbirati

    s'amasser (na)kopičiti se, (na)grmaditi se, zbrati se, priteči skupaj, zgrniti se
    amasser des provisions kopičiti si, nabrati si zalogo
    amasser sou à sou de l'argent varčevati dinar za dinarjem
    amasser des preuves zbirati dokaze
    la foule s'amasse autour de l'agent de police množica se zgrinja okrog miličnika
  • ambrōsia2 f

    1. mitol. ambrozija

    2. ekst. ambrozija, zelo dobra jed ali pijača
  • amnistie [amnisti] féminin amnestija, splošna pomilostitev, delna ali celotna odpustitev kazni
  • amont [amɔ̃] masculin del vodnega toka ali železniške proge med določeno točko in izvirom ali izhodiščem

    en amont du pont nad mostom
    Radovljica est en amont de Kranj sur la Save Radovljica leži nad Kranjem
    en allant vers l'amont idoč proti izviru (reke)
    allez pêcher plus en amont pojdite lovit ribe bolj proti izviru, proti toku, navzgor
  • amplitude [-tüd] féminin obsežnost, obširnost; območje; razlika; figuré moč, jakost; physique širina nihanja, amplituda; razdalja med dvema skrajnima točkama kake krivine ali loka

    amplitude des températures razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo
  • amputer [ɑ̃püte] verbe transitif, médecine amputirati, odrezati ud ali bolni del telesa; figuré okrniti, skrajšati, pristriči, zmanjšati (kredit)

    amputer la jambe à quelqu'un komu nogo odrezati
    on l'a amputé d'un bras odrezali so mu roko
    la pièce a été amputée de plusieurs scènes igro so skrajšali za več prizorov
    amputer le budget okrniti, zmanjšati proračun
    amputer le texte skrajšati, okrniti tekst
  • analgésique [-zik] adjectif ki odstrani ali ublaži občutljivost za bolečine; masculin sredstvo za ublažitev bolečin (npr. morfij)
  • analogue [-lɔg] adjectif analogen, podoben, soroden, ustrezen; masculin podobna, ustrezna stvar ali oseba

    remplacer un mot par un autre mot de sens analogue nadomestiti besedo z drugo besedo podobnega pomena
    ce terme n'a pas d'analogue en français tej besedi ne ustreza nobena beseda v francoščini
  • andaderas ženski spol množina tekalni voziček ali košara

    poder andar sin andaderas ne potrebovati tuje pomoči