Franja

Zadetki iskanja

  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • predáleč adv. troppo lontano:
    pren. gnati stvar predaleč gonfiare, esagerare una questione
    iti z zahtevami predaleč portare le richieste all'estremo, essere esagerato nelle richieste
    po nazorih biti si predaleč narazen trovarsi ai poli diametralmente opposti nelle idee
  • prédnost (-i) f

    1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
    dati prednost dare, concedere la precedenza
    dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
    dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
    imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza

    2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
    doseči prednost pred prendere il sopravvento su
    prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza

    3. šport. vantaggio:
    doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
    prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa
  • predstáviti (-im) | predstávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. presentare, fare le presentazioni:
    predstaviti prijatelja staršem presentare un amico ai genitori

    2. presentare, rappresentare, illustrare, esibire, raffigurare:
    slike predstavljajo prizore iz življenja Janeza Krstnika i quadri raffigurano scene della vita del Battista
    predstaviti nov tip avtomobila presentare, lanciare un nuovo modello di automobile
    on predstavlja zmernejše krilo stranke rappresenta l'ala moderata del partito

    B) predstáviti se (-im se) | predstávljati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi:
    predstaviti se občinstvu presentarsi al pubblico

    C) predstáviti si (-im si) | predstavljati si (-am si) perf., imperf. refl. immaginarsi, figurarsi:
    predstavljajmo si, kaj bi to pomenilo za nas immaginiamoci cosa ciò significherebbe per noi
  • prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.

    1. passare, attraversare:
    preiti cesto attraversare la strada
    preiti reko guadare il fiume

    2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
    preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
    preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
    preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
    prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
    posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
    preiti v druge roke passare in altre mani
    preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti

    3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
    publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario

    4. (minevati, miniti) passare:
    leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
    preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
    sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
    preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
    glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue
  • prék

    A) adv.

    1. oltre:
    priti prek andare, passare oltre

    2. di là

    B) prék prep.

    1. (čez) oltre, dall'altra parte di:
    skočiti prek ograje saltare oltre la siepe

    2. di traverso, trasversalmente:
    obesiti puško prek rame mettere il fucile ad armacollo

    3. per:
    reka se je razlila prek ravnine il fiume dilagò per la valle

    4. (skozi kaj) attraverso, per, via:
    iti v Zagreb prek Zidanega mosta andare a Zagabria via Zidani most

    5. (za izražanje časa, v katerem se kaj godi) ○, durante:
    kavarna je prek nedelje zaprta il caffè è chiuso la domenica

    6. (za izražanje presežne mere) sopra, più di:
    voda sega prek glave l'acqua arriva sopra la testa
    pot je dolga prek deset kilometrov il percorso è lungo più di dieci chilometri

    7. (za izražanj vmesnega člena) a:
    raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov studiare la storia dall'età della pietra all'evo antico e quindi fino ai tempi moderni

    8. (za izražanje sredstva, posrednika) per, tramite:
    poslati pismo prek kurirja inviare una lettera per corriere
  • prekríti (-kríjem) | prekrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. coprire, ricoprire, velare:
    prekriti stene s tapetami tappezzare le pareti
    prekriti streho ricoprire il tetto

    2. (pojaviti se na površju) coprire, ammantare, velare; seppellire:
    sneg je prekril gore i monti sono ammantati di neve
    grob je prekrila trava sulla tomba è cresciuta l'erba
    marsikaj je prekrila pozaba tante cose sono rimaste sepolte dall'oblio
    prekriti s trstjem incannucciare
    metal. prekriti z bronzo bronzare
    prekriti z lisami macchiettare
    prekriti z madeži chiazzare
    prekriti z oblaki annuvolare, coprire di nuvole

    B) prekrívati se (-am se) imperf. refl.

    1. sovrapporsi, combaciare; sporgere (di):
    deske se na robovih prekrivajo za dva centimetra ai bordi le tavole sporgono di due centimetri

    2. (ujemati se, skladati se) corrispondere, concordare

    3. coprirsi
  • prelív (-a) m

    1. spruzzata, spruzzo:
    preliv z mrzlo vodo spruzzata d'acqua fredda

    2. trasferimento, passaggio:
    preliv denarja v sklade trasferimento di denaro nei fondi
    preliv dneva v noč passaggio del,(dal) giorno alla notte

    3. migrazione:
    preliv prebivalstva s podeželja v industrijska središča migrazione della popolazione dalle campagne ai centri industriali

    4. geogr. canale:
    Rokavski preliv Canale della Manica

    5. gastr.
    čokoladni preliv glassa di cioccolato
    paradižnikov preliv salsa di pomodoro
    solatni preliv condimento per insalata

    6. rivestimento, strato:
    bitumenski preliv strato di bitume

    7. friz. tintura, tinta, tinteggiatura

    8. farm. infuso

    9. film. sovrapposizione
  • premáganec (-nca) m sconfitto, vinto:
    gorje premagancem guai ai vinti
  • prepévati (-am) imperf.

    1. cantare:
    veselo prepevati cantare allegramente
    prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
    prepevati od sreče cantare dalla felicità
    prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
    v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
    pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
    prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
    prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale

    2. cantare (uccelli):
    kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
    pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi
  • prepovédan (-a -o) adj. vietato, proibito; ekst. tabù:
    prepovedano parkiranje divieto di parcheggio
    šport. prepovedani udarec colpo proibito
    pren. prepovedani sad frutto proibito
    prepovedana tema tabù
    prepovedano govorjenje parole, discorsi proibiti
    lingv. prepovedana beseda parola errata
    film, prepovedan mladoletnikom (mlajšim od 14 let) film vietato ai minori di 14 anni
    prepovedano kaditi vietato fumare
    nezaposlenim prepovedan vstop vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
  • presédati changer de train (ali de bateau, d'avion, de voiture, de place) ; figurativno importuner, excéder, peser, ennuyer

    to brezdelje mi začenja presedati cette oisiveté commence à me peser
    to mi preseda j'en ai assez, familiarno j'en ai marre
  • prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
    prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
    dobesedno prevesti tradurre alla lettera
    prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
    prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
    prevajati nazaj ritradurre
    prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

    2. ekst. tradurre, trasformare:
    prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

    3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
    prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
    kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

    4. jur. prevesti riconoscere, attribuire
  • priblížati (-am) | približeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. avvicinare, accostare; appressare

    2. ekst. avvicinare:
    ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
    približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
    storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea

    B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
    približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile

    2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
    približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava
  • prídigati (-am) imperf.

    1. rel. predicare

    2. pren. predicare, moraleggiare, sentenziare:
    goljuf pridiga poštenost da che pulpito viene la predica!

    3. pren. ekst. parlare; montare in cattedra:
    pridigati gluhim ušesom parlare ai sordi; parlare, predicare al deserto
    PREGOVORI:
    sitemu je lahko pridigati post pancia vuota non sente ragioni
  • priljúbiti (-im) | priljúbljati (-am) perf., imperf. affezionare, far amare, rendere amato:
    šola mu je priljubila knjige la scuola gli fece amare i libri, lo affezionò ai libri
  • pripetíti se (-ím se) perf. impers. succedere, accadere, capitare, verificarsi:
    pripetila se je huda nesreča è successa una grave disgrazia
    to se pripeti sono cose che succedono, che capitano
    PREGOVORI:
    živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu samo jama ai vivi può capitare di tutto, ai morti solo la tomba
  • prisôten (-tna -o)

    A) adj. presente:
    na pogovorih so bili prisotni predstavniki sprtih strani ai colloqui erano presenti i rappresentanti delle parti contrapposte
    publ. v pogovorih je bila ta misel pogosto prisotna nelle trattative quest'idea fu ripetutamente discussa

    B) prisôtni (-a -o) m, f, n il, la presente:
    zapisati število prisotnih annotare il numero dei presenti
  • prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

    1. accendere:
    prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
    pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
    prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
    ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

    2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
    prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
    avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
    pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.