Franja

dúšek¹ (-ška) m

1. (požirek) sorso

2. respiro, inspirazione; fiato:
zajemati dušek riprendere fiato

3. (dušnik) sfiatatoio; apertura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška jezi, veselju sfogare la rabbia, la gioia
izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato
prebrati knjigo na dušek leggere un libro tutto d'un fiato

dúšek aliento m ; respiración f

v dušku de un aliento, de un trago
v dušku izpiti beber de un trago
dati duška svoji jezi descargar sus iras

duševna bolezen stalna zveza
(vrsta bolezni) ▸ mentális betegség, lelki betegség
Proti koncu vojne je vse bolj trpel zaradi duševnih bolezni in depresij. ▸ A háború vége felé egyre inkább gyötörte a lelki betegség és a depresszió.
Demenca je najpogostejša nevrodegenerativna duševna bolezen v starosti. ▸ A demencia a leggyakoribb időskori neurodegeneratív mentális betegség.
Danes se veliko govori o stiskah in duševnih boleznih že pri mladostnikih. ▸ Napjainkban sok szó esik a fiatalok nehézségeiről és mentális betegségeiről.

duševn|i [é] (-a, -o) psychisch, Geistes-, Seelen- (bolnik der Geisteskranke, bolezen die Geisteskrankheit, bolnica die Geisteskranke, gluhost die Seelentaubheit, lenoba die Geistesträgheit, motenost die Geistesgestörtheit, motnja die Geistesstörung, slepota die Seelenblindheit, sorodnost die Seelenverwandtschaft, stiska die Seelenangst, die Seelenqual, veličina die Seelengröße)
duševne bolečine seelische Qualen množina, der Seelenschmerz, seelischer Schmerz
duševne bolezni seelische Krankheiten, Geisteskrankheiten množina
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
duševno bolan geisteskrank
duševno moten geistesgestört
duševno soroden seelenverwandt
duševno stanje der Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage, der Seelenzustand

dušik samostalnik
(plin) ▸ nitrogénOdziv pridelka na gnojenje z dušikom je bil razmeroma majhen. ▸ A termény a nitrogénműtrágyázásra viszonylag alacsony reakciót mutatott.
Pri zgorevanju goriv v avtomobilskih motorjih atmosferski dušik reagira s kisikom, pri čemer nastaja dušikov oksid (NO). ▸ Az autó motorjában az üzemanyag elégetésével a légköri nitrogén reakcióba lép az oxigénnel és nitrogénmonoxid keletkezik.
Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. ▸ A hüvelyesek gyökerén olyan baktériumok élnek, amelyek megkötik a levegő nitrogénjét.
Sopomenke: N
Povezane iztočnice: mineralni dušik, tekoči dušik

dušíti to suffocate; to choke; to stifle; to smother; (meso) to stew, to braise; (z dimom) to smoke; (zvok) to muffle; (s plinom) to asphyxiate

dušíti se to choke; to suffocate, to be suffocated
dušili smo se we were suffocated
dušíti se od slabega zraka to be suffocated with foul air
dušíti se od dima to be stifled with the smoke
dušíti se od smeha (jeze) to choke with laughter (with anger)
dušíti se v delu to be overwhelmed with work
dušili smo se v vlaku we were sweltering in the train
duši me I'm choking

dušíti (-ím)

A) imperf. ➞ zadušiti

1. soffocare, asfissiare:
dim, kašelj jok ga duši il fumo, la tosse, il pianto lo soffoca
impers. v grlu me duši mi sento soffocare in gola
(moriti z onemogočanjem dihanja) soffocare:
jetnike so dušili v plinskih celicah i deportati venivano soffocati nelle camere a gas

2. pren. (ovirati, preprečevati) soffocare, reprimere:
vlada duši stavke il governo soffoca gli scioperi
dušiti jezo reprimere la rabbia

3. (zmanjševati jakost zvoka) smorzare, attutire; abs. silenziare:
trava je dušila korake l'erba attutiva il rumore dei passi

4. (gasiti) spegnere

5. gastr. stufare

B) dušíti se (-ím se) imperf. refl. soffocare, soffocarsi

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
dva in pol zweieinhalb
dva tisoč zweitausend
koncert za dva solista das Doppelkonzert
zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
šport med dvema ognjema der Völkerball
po dva je zwei, zu zwei
za dva für zwei
razdeliti na dva dela zweiteilen
tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
| ➞ → oba, obadva

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvájset (-ih) numer. venti
a) (v samostalniški rabi)
deset in deset je dvajset dieci più dieci fa venti
ura je dvajset sono le venti
b) (v prilastkovi rabi)
zbrano delo v dvajsetih zvezkih opere complete in venti volumi
c) inv.
stanuje na Prešernovi 20 abita in via Prešeren, 20
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kakih dvajset una ventina

dvajset|i (-a, -o) der/die/das zwanzigste; ➞ → deseti
dvajseta leta Zwanzigerjahre množina, die Zwanziger
človek v dvajsetih letih der Zwanziger
sredi dvajsetih let po starosti: Mitte Zwanzig
v dvajsetih letih in den zwanziger Jahren

dvájseti vingtième

dvajseti marec le vingt (20) mars
v dvajsetih letih dvajsetega stoletja dans les années vingt du vingtième siècle

dvájseti (-a -o) numer. ventesimo; venti:
knjiž. v dvajsetih letih našega stoletja negli anni venti del nostro secolo

dvákrat adv. due volte:
pren. dvakrat strašen udarec un colpo durissimo
govorjenje, ki je dvakrat nič un dicorso vacuo, futile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil reclamerà di sicuro, scommetterei che reclamerà
pren. ne dati si reči dvakrat non farselo dire due volte
bot. dvakrat nazobčani list foglia doppiamente dentata
PREGOVORI:
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare; bis dat, qui cito dat
samo v mlinu se dvakrat pove a buon intenditor poche parole

dvánajst numer. dodici
a) (v samostalniški rabi)
dvakrat šest je dvanajst due per sei fa dodici
ura je dvanajst sono le dodici
ob dvanajstih alle dodici
pren. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un ragazzo affatto mediocre
b) inv.
informacije v sobi 12 informazioni nella stanza n^o 12

dvanajst|i, dvanajst|i (-a, -o) der/die/das zwölfte; ➞ → deseti
minuto pred dvanajsto figurativno (v zadnjem trenutku) in zwölfter Stunde, fünf vor zwölf

dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

dvígati, dvígniti denar to draw money
dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
dvígati, dvígniti se v zrak to soar

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese

dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)

dvigniti denar retirar el dinero
dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
dvigniti kvišku levantar en alto