Franja

tas [tɑ] masculin kup, kopica

un tas de (familier) mnogo
connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
tas de foin kopica sena
un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
se mettre, être en tas (na)kopičiti se
prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
taper dans le tas obilno si postreči

tear¹ [tíə] samostalnik
solza; (solzi podobna) kaplja
množina skrb, žalost, bolest; (redko) tožba, tarnanjc

in tears (ves) v solzah, ihteč, jokajoč
tear of resin kaplja smole
tears of strong wine kaplje, ki se naredijo v čaši vina, ki ni čisto polna
crocodile tears krokodilove solze
tears gushed into her eyes solze so ji stopile (privrele) v oči
until the tears run do solz
to burst into tears planiti v jok
to draw tears from s.o., to reduce s.o. to tears spraviti koga vjok
to laugh to tears do solz se (na)smejati
to shed bitter tears grenke solze točiti

tehnični pregled moški spol za avtomobil: der TÜV
spraviti skozi tehnični pregled durch den TÜV bringen

tejer tkati; plesti (vrvi, koše, vence); figurativno nameravati, naklepe kovati, zasnovati; presti

tejer comentarios (fig) govorice v obtok spraviti
tejerse prepletati se

tek³ [é] moški spol (-a …) tehnika der Lauf, der Gang (hitri Schnellgang, polni Vollauf, povratni Rückwärtsgang, Rücklauf, prazni Leerlauf, prisilni Zwanglauf, prosti Leerlauf, prosti tek vozila Freilauf)
zaključni tek der Nachlaufweg
miren tek stroja, motorja: die Laufruhe
mrtvi tek toter Gang
… teka Lauf-, Gang-
(kakovost die Laufgüte, nemirnost die Laufunruhe, regulator der Gangregler, smer Laufrichtung)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
vdrževati v teku in Gang halten
v teku im Lauf
zavora s prostim tekom die Freilaufbremse
z rezervnim tekom mit Gangreserve
biti v prostem teku [leerlaufen] leer laufen

ték² course; (tekmovalen) race; heat; (motorja) run, running

v téku in progress, under way, going on
v téku časa in the course of time
v polnem téku (figurativno) in full swing, in full activity
mrtev, prazen ték avtomobilizem neutral (gear)
hitri ték šport sprint
ték na pol milje half-mile race
maratonski ték marathon
štafetni ték relay race
ték čez zapreke obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
ték čez drn in strn cross-country race
ték na dolge (kratke) proge long-distance (short-distance) race
tekmovanje v téku čez zapreke steeplechase
biti v téku to be going on, to be in progress
stvar je v téku the matter is being dealt with
žetev je v polnem téku harvesting is in full swing
spraviti v ték to set in motion
spustiti se v ték to break into a run
tekmovati v téku to run a race
tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa I'll race you to the tree over there
mrtev, neodločen ték šport dead heat
prazen ték (stroja) backlash

ték course ženski spol ; cours moški spol ; (tehnika) marche ženski spol ; (apetit) appétit moški spol

v teku en cours, en train, en marche
v teku meseca au cours du mois, dans le courant du mois
brez teka sans appétit
pomanjkanje teka manque moški spol d'appétit
dober tek! bon appétit!
tek na 100 m course de cent mètres (plat)
tek na kratke proge sprint moški spol, course de vitesse sur une courte (ali petite) distance
tek na srednje proge (course de) demi-fond moški spol
tek na dolge proge (course ali épreuve ženski spol de) fond moški spol
tek čez drn in strn cross-country moški spol
maratonski tek marathon moški spol
smučarski tek course de fond (de ski)
štafetni tek course de relais
tek čez zapreke course de haies, (3000 m) steeple-chase moški spol
prazni tek (stroja) marche à vide
vzvratni tek (tehnika) marche arrière
delati tek donner de l'appétit
pokvariti (izgubiti) tek gâter (perdre) l'appétit
vzbujati tek ouvrir (ali exciter) l'appétit
spraviti v tek mettre en marche (ali en route, en train), actionner, figurativno amorcer (une conversation)

ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

v teku en el (trans)curso de
v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
zbujajoč tek aperitivo
brez teka sin apetito, med inapetente
pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
dober tek! ¡buen provecho!
tek na 100 m carrera de cien metros
tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
tek na srednje proge carrera de medio fondo
tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
tek čez zapreke carrera de vallas
tek čez drn in strn cross(-country) m
smučarski tek carrera de esquí(es)
maratonski tek marathón m
štafetni tek carrera de relevos
prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
prazni tek (teh) marcha f en vacío
vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
biti v teku estar en acción
imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
spraviti govorico v tek fam hacerla correr
krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

terror -ōris, m (terrēre)

1. strah, bojazen, tudi zastrašujoč vtis, občutek strahu: Pl. idr., erat in oppido terror ex superioribus proeliis C., cuius ingressio laetitiam attulit sociis, terrorem autem hostibus Ci., tantus fuit post discessum hostium terror, ut … C., passim eos pavor terrorque distulerant L., terroris causā L., augere hostibus terrorem S., in magno terrore esse propter adventum L., prosperam navigationem sine terrore et tumultu fuisse L., implere omnia terrore ac tumultu L., conicere Romanos in terrorem ac tumultum L. ali conicere omnium animos in terrorem Auct. b. Afr. ali facere ibi terrorem et militibus et ipsi Appio L. ali circumferendo passim bello tantum terrorem sui facere, ut … L. ali incutere terrorem Auct. b. Afr. strašiti, ustrašiti, prestrašiti, zastrašiti, (s)plašiti, preplašiti, spraviti (spravljati) koga v strah, strah povzročati komu, navda(ja)ti koga s strahom, zaplašiti itd.; tantus terror incìdit eius exercitui, ut … C., ingens terror patres invasit L., terror nominis eius invaserat orbem Iust., offere terrorem C., omnium rerum terror oculis auribusque est offusus L., aliquantum quoque apertā pugnā praebuerunt terroris L.; repellere aliquem terrore periculoque mortis Ci. ali demere terrorem Romanis L. odvzeti komu strah (bojazen), rešiti koga strahu (bojazni), pregnati komu strah (bojazen); z objektnim gen. (strah pred kom ali čim): mortis Ci., belli, equorum, praesentis exercitus C., iudiciorum, populationum, nominis nostri L., nominis Alexandrini Iust.; s subjektnim gen.: ad terrorem ceterorum T. da bi druge prestrašil, drugim v strah, exercitus C., T.; z adj.: anceps ali duplex L., equester L., arcanus T., externus ali peregrinus L. strah pred zunanjimi sovražniki, barbarus atque immanis terror verborum Ci., repentinus L., Ci., servilis, vanus L., amens Cl., meus, suus Pl. pred mano, pred njim, expers terroris Achilles Cat., terrore coactus Ci., pallens terrore, pavens terrore O., inani percussus terrore, attonitus terrore Lucan.

2. pooseb. Terror Têror (Terór), Strah, bog strahu: Luctus et Pavor et Terror O.

3. meton.
a) predmet strahu (bojazni), strah, strahota, groza, grozota, bojazen, pristrah: duos terrores huius imperii, Carthaginem Numantiamque deleverat Ci., terrores rei publicae Vell., (sc. elephas) terror Macedonum Cu., praecipuus terror, hostium terror Cu., caelestes maritimique terrores L. strašne prikazni, pristrahi na nebu in v morju, terra repleta est trepido terrore Lucr., unicus quondam Graeciae terror Cu., Xerxes, terror ante gentium Iust., Dionysius gentium quondam terror Amm.
b) strašno (grozno) (s)poročilo, strašna (grozljiva) novica, (s)poročilo o grozotah: terror affertur Scythas adventare Cu., Romam tanti terrores sunt allati L., miros terrores ad aliquem afferre Caesarianos (o Cezarju) Ci. ep., fictis mentitisque terroribus vera pericula augere Plin.; non mediocres terrores iacĕre atque denuntiare Ci. strašne, grozilne besede.

Teufel, der, (-s, -) hudič, vrag; für einen Menschen: hudič, pravi hudič; für ein Kind: hudiček, vražiček; armer Teufel uboga para; der Teufel ist los dort (tam) je hudič; der Teufel ist gefahren in hudič je obsedel (koga); der Teufel soll ihn holen! hudič ga naj pobere!/naj gre k vragu!; der Teufel steckt im Detail vrag tiči zmeraj v podrobnostih; weiß der Teufel! sam vrag vedi; Tod und Teufel! tristo hudičev!; pfui Teufel! fej in fuj!; da hat der Teufel seine Hand im Spiel tu ima hudič kremplje vmes; den Teufel mit dem Belzebub austreiben izganjati hudiča z Belcebubom; den Teufel an die Wand malen vse videti/prikazovati črno; sich den Teufel um etwas scheren/den Teufel nach etwas fragen eno figo se (z)meniti za; den Teufel werde ich das tun! niti slučajno ne mislim tega narediti!; des Teufels Teufel sein biti od hudiča;
auf: auf Teufel komm raus na vse pretege;
bei: beim Teufel sein je šel k hudiču;
in: in Teufels Küche kommen priti v hudo zadrego/zagato; jemanden in Teufels Küche bringen spraviti koga v zagato;
von: vom Teufel besessen sein: er ist ... hudič ga je obsedel;
weder: weder Not noch Teufel fürchten ne bati se ničesar;
zu: zum Teufel sein je šlo k hudiču (biti uničen itd.); zum Teufel wünschen pošiljati k vragu; zum Teufel jagen poslati k vragu, nagnati; in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen v sili hudič muhe žre; hinter etwas [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele gnati se za (čim) kot hudič za grešno dušo; etwas scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser bati se česa, kot hudič križa

Text, der, (-/e/s, -e) besedilo, tekst; aus dem Text bringen figurativ spraviti iz koncepta; aus dem Text kommen izgubiti nit; weiter im Text! naprej!, povej(te) do konca!

težav|e¹ ženski spol množina težave Schwierigkeiten množina (denarne Geldschwierigkeiten, dobavne Lieferschwierigkeiten, plačilne Zahlungsschwierigkeiten, šolske Schulschwierigkeiten, pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten, vzgojne Erziehungsschwierigkeiten); v oskrbi, preskrbi, likvidnosti: der Engpass (likvidnostne Liquiditätsengpass, s kapacitetami Kapazitätsengpass, z materiali Materialengpass); (neprijetnosti) Unannehmlichkeiten množina; (problemi) Probleme množina; (jeza, preglavice) der Ärger (mit), der [Verdruß] Verdruss
skrbi in težave Kummer und Sorgen
delati težave Schwierigkeiten machen, [Verdruß] Verdruss bereiten/ bringen, Ungelegenheiten machen, delo, naloga: beschwerlich fallen/sein
imeti težave (große) Schwierigkeiten haben
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten/sein
ne delati težave keine Schwierigkeiten machen/bereiten, (jemandem) [leichtfallen] leicht fallen
brez težav ohne Schwierigkeiten, mühelos, reibungslos, kaj storiti: spielend
pomagati komu iz težav (jemandem) aus den Schwierigkeiten helfen, (jemanden) heraushauen
biti v težavah in Schwierigkeiten sein (denarnih in Geldschwierigkeiten sein)
imeti težave pri Schwierigkeiten haben bei/mit
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
s težavami pri učenju lernbehindert
skozi vse težave durch dick und dünn
priti v težave z in Schwierigkeiten geraten, [Verdruß] Verdruss bekommen mit
spraviti v težave in Schwierigkeiten bringen

tidy [táidi]

1. pridevnik (tidily prislov)
čist, snažen, čeden; v redu, redoljuben, natančen; prijeten, lep
pogovorno znaten, precejšen

a tidy sum of money čedna (lepa, precejšnja) vsota denarja
he gave a tidy price for it precejšno vsoto denarja je dal za to
I have done a tidy day's work lep kos dela sem danes opravil
to make tidy spraviti v red, urediti; počediti

2. samostalnik
prevleka (za divan itd.); zaboj, koš (za odpadke)

street tidy zaboj, koš(ek) (za odpadke) na ulici, v parkih

3. prehodni glagol (često tidy up)
počistiti, urediti; pospraviti
neprehodni glagol
pospraviti (sobo itd.)

to tidy one's hair urediti si lase
to tidy o.s. urediti se

tieso trden, trd, tog; napet; figurativno pogumen, korenjaški; čvrst, strumen; figurativno trmast, svojeglav; figurativno smešno tog; ljudsko uraden

dejar tieso (a) (pop) koga na oni svet spraviti, ubiti
poner cara tiesa tog, uraden postati
poner tiesas las orejas napeti ušesa
tenerse tieso vztrajati pri svojem mnenju
tenérselas tiesas con uno grdo se s kom gledati
yo me las tendré tiesas con él (pop) znal se bom uveljaviti pred njim, mu bom že pokazal

tȉkva ž
1. bot. buča: pokondirena tikva jara gospoda
2. ekspr. neumna glava, buča; tikva bez korijena, korena človek brez ugleda in sorodstva; saditi s kim -e pajdašiti se s kom; ko s davolom -e sadi, o glavu mu se razbijaju po slabi družbi glava boli; sabiti koga u -u spraviti koga ob ugled, ob besedo, zavezati komu jezik; duvati s kim u jednu -u trobiti s kom v isti rog

tip² [tip]

1. samostalnik
napitnina, darilce v denarju; (koristen) namig, informacija, nasvet (npr. glede izida pri dirkah, na borzi ipd.)

the straight tip dober, pravi nasvet (namig)
to take the tip ubogati nasvet
I missed my tip spodletelo mi je, ni se mi posrečilo, izjalovilo se mi je

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
dati napitnino
pogovorno dati nasvet (namig, informacijo)
sleng dati

to tip the waiter (with) a shilling dati natakarju šiling napitnine
tipping prohibited napitnina ni zaželena (je prepovedana)
tip me a bob sleng daj mi šiling
to tip s.o. the wink skrivaj komu namigniti
to tip s.o.'s mitt(s) ameriško izdati tajnost kake osebe, koga v sramoto spraviti, blamirati
to tip off pogovorno pravočasno posvariti, opozoriti

tir¹ moški spol (-a …)

1. železnica das Gleis (dovlačni Ausziehgleis, industrijski Industriegleis, izogibalni Ausweichgleis, odstavni Abstellgleis, ranžirni/premikalni Rangiergleis, razkladalni Entladegleis, skladiščni Ladegleis, stranski Nebengleis, s katerega odpelje vlak Abfahrtsgleis, uvozni Einfahrgleis, železniški Eisenbahngleis)
mrtvi tir totes Geleise
slepi tir Sackgleis, totes Gleis
po širini: die Spur
normalni tir Normalspur, Vollspur
ozki tir Schmalspur
široki tir Breitspur
širina tira die Spurweite
tiri množina Gleise množina, das Geleise, die Bahn
luški tiri die Hafenbahn
železniški tiri die Gleisanlage
promet po tirih der Schienenverkehr
postaviti na tire aufgleisen, eingleisen
prehod preko tirov der Gleisüberweg
slika tirov das Gleisbild
figurativno po starem tiru im alten Geleise
postaviti spet na pravi tir wieder ins rechte Gleis bringen

2. tehnika die Gleitschiene, der Schienenweg, der Gleitträger; (linija) der Strang
|
figurativno biti iz tira durcheinander sein
spraviti/spravljati s tira bestürzen, aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen, umwerfen
vreči iz tira aus der Bahn werfen

tír track, ZDA trackage; line; rails pl

železniški tír railway track
enojni (dvojni) tír single (double) track
industrijski tír factory (ali private) siding
stranski tír siding
vlak je skočil s tíra the train was derailed
spraviti koga iz tíra (figurativno) to put someone off his stride
vreči iz tíra to throw someone off the track
vržen iz tíra (figurativno) thrown out of gear
vedno hodi po istem tíru (figurativno) he always follows the same track
skočiti s tíra to run off the rails, to be derailed
spraviti kaj zopet v pravi tír to put something right again
prišel je iz tíra (figurativno) he has gone off the rails
prekoračenje tírov (prehod čez tire) je potnikom prepovedano! passengers must not cross the line!

tír (železniški) voie ženski spol ; (tirnica) rail moški spol ; (voza) ornière ženski spol

dvojni tir double voie
izogibalni tir voie d'évitement
nakladalni tir voie de chargement
normalni tir voie normale
ozki tir voie étroite
premikalni tir voie de triage
ranžirni tir voie de garage (ali de triage)
stranski tir voie latérale (ali parallèle)
široki tir voie (à écartement) large
s tira skočiti dérailler, sortir des rails
priti iz tira, iztiriti se (figurativno) faire une bévue (ali familiarno une boulette, un impair, une gaffe), (v besedah) faire des écarts de langage
spraviti kaj zopet v pravi tir remettre quelque chose sur la bonne voie (ali dans son état normal), arranger quelque chose
ostati na starem tiru rester dans l'ornière de la routine