Franja

vsák cada , (splošno) todo, todos

ob vsaki uri a todas horas, a cualquier hora
vsak hip en cualquier momento, en todo momento
vsak hip bo tu llegará de un momento a otro
vsaka tretja beseda cada tres palabras
brez vsakega dvoma sin ninguna duda, sin duda alguna
vsak mesec cada mes, todos los meses
vsak študent todo estudiante, todos los estudiantes
vsakemu njegovo a cada cual lo suyo glej tudi vsakdo
vsak komentar je odveč huelgan los comentarios

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vulnerātiō (volnerātiō) -ōnis, f (vulnerāre, volnerāre) rana, ranitev, ranjenje, poškodba, poškodovanje, (raz)žalitev, (raz)žaljenje: Cael., Th. Prisc. idr., sin autem vim sine caede, sine vulneratione, sine sanguine nullam intellegetis Ci., Commius, qui post illam vulnerationem, quam supra commemoravi, semper ad omnes motus paratus suis civibus esse consuesset Hirt., nervorum vulnerationes Plin. Val., TERRORUM ET FRAUDIS ABUNDE EST terror est ex morte tot hominum, fraus vero ex cervi vulneratione Serv.; pren.: maior haec est vitae famae salutis suae vulneratio Ci. žalitev.

vzdrževáti (-újem)

A) imperf.

1. mantenere; curare la manutenzione:
vzdrževati cesto curare la manutenzione della strada
vzdrževati prijateljske odnose mantenere rapporti amichevoli
vzdrževati koga pri življenju mantenere qcn. in vita

2. mantenere, sostentare; finanziare, dotare:
vzdrževati družino, otroka mantenere la famiglia, il figlio
vzdrževati ljubico mantenere l'amante
vzdrževati vojsko z davki finanziare l'esercito con le tasse
vzdrževalo jo je upanje, da je sin živ la sosteneva la speranza che il figlio fosse vivo
vzdrževati (držati)
korak s časom tenersi al passo coi tempi
naprava vzdržuje (drži)
ladjo v vodoravnem položaju il dispositivo mantiene la nave in posizione orizzontale

B) vzdrževáti se (-újem se) imperf., refl. astenersi:
vzdrževati se ostrih besed astenersi dall'uso di espressioni scortesi, brusche
vzdrževati se pri glasovanju astenersi dal voto

vzórec muestra f ; modelo m ; ejemplo m ; prototipo m ; (šablona) patrón m

kot vzorec para muestra, a título de muestra
vzorec brez vrednosti muestra sin valor
po vzorcu según modelo, conforme a la muestra
zbirka vzorcev colección f de muestras, muestrario m
rabiti za vzorec servir de modelo

vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

brez vzroka sin motivo
iz tega vzroka por este motivo
glavni vzrok causa fundamental
vzrok smrti causa de la muerte
vzrok za ločitev causa de divorcio
postranski vzrok causa secundaria
razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
dati vzrok za dar motivo para
imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
biti brez vzroka carecer de motivo
imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
navesti vzroke alegar motivos (za para)
nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)

wage¹ [wéidž] samostalnik
(večinoma množina) plača; dnina, dnevni zaslužek; mezda; (tedenska) plača fizičnega delavca, služinčadi; plačilo, nagrada; povračilo
zastarelo zalog, zastava, varščina

wage freeze začasna zamrznitev, prepoved povečanja mezd, plač
to get good wages dobivati dobro plačo
living wages plača, ki je zadostna za življenje
to earn the wages of sin figurativno biti obešen ali obsojen na smrt
to lay one's life in wage zastaviti svoje življenje

Xerxēs (ali Xersēs) -is (Xerxī: N.), acc. -ēn, m (perz. Xšayārša) Ksérks (Ksérz), Darejev sin, perzijski kralj od l. 486 do l. 465; l. 480 so Grki pri Salamini popolnoma porazili njegovo ladjevje: Varr., Ci., N., Iust.

Opomba: Zapis Xerses najdemo v najboljših rokopisih Ciceronovih del, pa tudi v rokopisih del drugih piscev.

z con; en

z ali brez? ¿con o sin?
z eno besedo en una palabra
z menoj conmigo
z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
z veseljem con mucho gusto
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
(v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
ljubezniv z vsemi amable con todos
z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
kaj je z njim? ¿qué le pasa?
plačati z zlatom pagar en oro
priti z letalom llegar en avion
potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril)

zabrêsti to wade (v into)

zabrêsti v dolgove to get (ali to run) into debt
zabrêsti v greh to slide into sin
zabredel je v slabe navade he has slid into bad habits

zadivjáti (-ám) perf.

1. scoppiare:
po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo

2. andare su tutte le furie:
ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie

3. lussureggiare (di pianta)

zakonít (-a -o) adj. legittimo; legale; lecito:
zakoniti lastnik legittimo proprietario
zakonita obramba legittima difesa
zakoniti (zakonski)
sin figlio legittimo
zakoniti red ordine costituito
jur. zakoniti delež legittima
trg. zakonit odstopek tolleranza

zaléči ser suficiente; bastar; servir ; (zdravilo) obrar, surtir efecto, dar buen resultado

to ne zaleže nič es sin efecto
to več zaleže eso vale más
protesti ne zaležejo nič de nada sirve que protestemos

zanímanje interés m

z zanimanjem con interés
brez zanimanja sin interés, (brezbrižen) indiferente
kazati zanimanje za mostrar interés por
imeti zanimanje za tener interés, interesarse en
zbuditi (naleteti na) suscitar (ali despertar) interés

zaposlênost, zaposlítev ocupación f ; (služba) empleo m ; colocación f

brez zaposlenosti sin ocupación
honorarna zaposlenost empleo honorario

zaslúžek (mesečni) sueldo m ; (delavski) salario m , (dnina) jornal m

brez zaslužka sin empleo
postranski zaslužek ingresos m pl extraordinarios (ali eventuales ali casuales)

zatísniti cerrar (apretando)

zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche

zavést conocimiento m ; conciencia f ; sentido m (dolžnosti, odgovornosti del deber, de la responsabilidad)

izgubiti zavest perder el conocimiento (ali el sentido), desvanecerse, desmayarse
priti zopet k zavesti recobrar el conocimiento, volver en sí
ostati brez zavesti quedar sin sentido

zavládati (-am) perf.

1. essere a capo (di un Paese); dominare, esercitare il dominio su; regnare, succedere sul trono:
zavladati nad zasedenimi pokrajinami esercitare il dominio sui territori occupati
po kraljevi smrti je zavladal sin alla morte del re gli succedette il figlio

2. sopravvenire, farsi; avere il sopravvento:
zavladala je smrtna tišina si fece un silenzio di tomba
v knjževnosti je zavladal ekspresionizem in letteratura l'espressionismo ebbe il sopravvento

Zētēs -ae, acc. -ēn, m (Ζήτης) Zétes, sin Boreasa (Boreas) in brat Kalaisa, s katerim se je udeležil plovbe z Argo ter Fineja rešil pred Harpijami; oba Boreasova sinova sta kot bogova vetrov krilata: O. — Soobl. Zētus -ī, m Zét(us): Serv.