Franja

mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)

I. trans.

1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!

2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —

II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.

Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr.

molj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Motte (pravi Echte)
hišni molj (suknarski molj) Kleidermotte
krznarski molj Pelzmotte
molj preprogar Gemeine Tapetenmotte
molj jukar Yuccamotte
voščeni molj Wachsmotte
breskov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Pfirsichmotte
čebulni molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Zwiebelmotte
češpljev molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Pflaumenwickler
jablanov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Apfelbaumgespinstmotte
bakreni moknati molj Dörrobstmotte
žitni molj Getreidemotte
figurativno knjižni molj der Bücherwurm, Büchermensch, die Leseratte
varno pred molji mottensicher
zaščita pred molji der Mottenschutz
odporen proti moljem prepariran: mottenecht, mottenfest
prašek proti moljem das Mottenpulver
sredstvo proti moljem das Mottenschutzmittel
zavarovati pred molji (etwas) einmotten
luknje od moljev der Mottenfraß
razžrt/požrt od moljev mottenzerfressen, vermottet

mòlj zoologija teigne ženski spol , mite ženski spol , gerce ženski spol

knjižni molj (figurativno, familiarno) rat moški spol de bibliothèque, bouquineur moški spol
žitni molj teigne des grains
razjeden od moljev rongé des mites, mité
zavarovan proti moljem protégé contre les mites

môlj polilla f

knjižni molj polilla de biblioteca, fig rata f de biblioteca, bibliómano m
razjeden od moljev apolillado
sredstvo proti moljem medio m contra la polilla

monarh samostalnik
1. (vladar) ▸ uralkodóProti izjemno priljubljenemu monarhu si noben politik ne drzne ukrepati po svoje. ▸ Egyetlen politikus sem meri a saját útját járni egy rendkívül népszerű uralkodóval szemben.
Sopomenke: vladar

2. zoologija Danaus plexippus (metulj) ▸ pompás királylepke
Severnoameriški monarhi se ustavijo na drevesih v Mehiki. ▸ Az észak-amerikai pompás királylepkék megpihennek a mexikói fákon.
Sopomenke: metulj monarh

montant, e [mɔ̃tɑ̃, t] adjectif vzpenjajoč se, dvigajoč se; visoko zaprt (obleka); dolg (ženska nogavica)

chemin masculin montant pot navzgor
col masculin montant pokončen ovratnik
garde féminin montante straža, ki gre zamenjat dotedanjo
bateau masculin montant ladja, ki pluje proti toku, po reki navzgor
marée féminin montante plima
de marée montante (figuré) rastoč, naraščajoč
train masculin montant vlak, ki pelje proti Parizu ali proti izhodišču linije

monte m

1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja

3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad

5.
monte di pietà zastavljalnica

6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline

morfij samostalnik
(zdravilo proti bolečinam) ▸ morfiumImela je hude bolečine po vsem telesu, zato je dobivala injekcije morfija. ▸ Egész testét gyötörték a fájdalmak, ezért morfiuminjekciókat kapott.
Umrl je zaradi smrtonosne mešanice heroina in morfija. ▸ Heroin és morfium halálos keverékétől halt meg.
Test pokaže sledove marihuane, amfetaminov, kodeina, kokaina, heroina in morfija. ▸ A teszt kannabisz, amfetamin, kodein, kokain, heroin és morfium nyomait mutatja ki.
Sopomenke: morfin

morfin samostalnik
farmacija (protibolečinsko zdravilo) ▸ morfium, morfin Morfin je najmočnejši analgetik ali sredstvo proti bolečinam. ▸ A morfium a legerősebb fájdalomcsillapító.
Morfin se v medicini uporablja kot sredstvo za lajšanje hudih akutnih in kroničnih bolečin. ▸ A morfiumot az orvostudományban súlyos akut és krónikus fájdalmak enyhítésére használják.
Če bolnik morfinov ne more zaužiti, jih zdravnik predpiše v stalni podkožni infuziji. ▸ Ha a beteg nem képes lenyelni a morfiumot, az orvos tartósan szubkután infúzió formájában írja fel.
Sopomenke: morfij

morilec samostalnik
1. (storilec umora) ▸ gyilkosPovezane iztočnice: množični morilec, serijski morilec

2. (vzrok smrti) ▸ gyilkos
Cesta je najpogostejši morilec mladih moških, starih med 25 in 44 let. ▸ Az utak a 24 és 44 év közti fiatal férfiak leggyakoribb gyilkosai.
Malarija je največji morilec otrok na svetu. ▸ A malária a legnagyobb gyerekgyilkos a világon.

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

morning [mɔ́:niŋ] samostalnik
jutro, dopoldan
figurativno jutro, začetek, svitanje

in the morning zjutraj
this morning danes zjutraj
tomorrow morning jutri zjutraj
yesterday morning včeraj zjutraj
the morning after drugo jutro
sleng the morning after the night before "maček"
poetično with (the) morning proti jutru

Morzius -iī, m (Μόρζιος) Mórzij, vladar v Gangri v Paflagoniji, ki je l. 189 pomagal Keltom proti Gneju Manliju Vulzu: L.

moskít zoologija moustique moški spol

mreža proti moskitom moustiquaire ženski spol

move² [mu:v]

1. prehodni glagol
premakniti, premikati, pomakniti; odstraniti, odnesti
figurativno ganiti; spodbujati, spodbuditi, začeti, sprožiti, napeljati, nagovoriti (to k)
razdražiti, spraviti v bes; predlagati
ekonomija odposlati, razprodati

2. neprehodni glagol
premikati se, premakniti se, pomakniti se, kreniti, oditi, preseliti se (to)
figurativno napredovati; ukrepati (in s.th. v čem, against proti)
napraviti potezo (šah)
ekonomija iti v prodajo

to be moved to tears biti do solz ganjen
to be moved (at, by) biti ganjen
to move s.o. from an opinion odvrniti koga od njegovega mnenja
to move s.o. to anger razjeziti koga
to move the bowels dristiti
his bowels moved šel je na veliko potrebo
things began to move stvari so stekle
parlament to move an amendment predlagati amandma
he moved quickly hitro je ukrepal
to move heaven and earth vse poskusiti, truditi se na vse pretege
to move house preseliti se
to move in a rut živeti po stari navadi
the spirit moves nekaj me sili (to do s.th.)

mozolj samostalnik
(pojav na koži) ▸ pattanás, pörsenésNajpogosteje se pojavljajo mozolji pri mladostnikih, največ med 13. do 18. letom, pri dekletih nekoliko prej kot pri fantih. ▸ A pattanások a serdülőknél a leggyakoribbak, főként 13 és 18 éves kor között, a lányoknál valamivel előbb jelentkeznek, mint a fiúknál.
Med krivce za pojav mozoljev pri tridesetih strokovnjaki pogosto uvrščajo tudi stres. ▸ A harmincasoknál a stressz is gyakran okolható a pattanásokért.

mož¹ [ó] moški spol (-a, -a, -je) der Mann
črni mož der Butzmann, der schwarze Mann
divji mož der wilde Mann
mali mož der Gernegroß
mladi mož der Stint
mož beseda ein Mann von Wort
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
mož z lajno der Leierkastenmann
povodni mož der Neck, Nickelmann, Wassermann
slamnati mož der Strohmann
sneženi mož der Schneemann
možje množina Männer, die Männlichkeit
spremstvo kralja ipd.: zgodovina die Mannen
ledeni možje die Eisheiligen, die gestrengen Herren
kot en mož wie ein Mann
mož ob možu Mann an Mann
mož proti možu boj: Mann gegen Mann
boj mož proti možu der Nahkampf
mož za možem Mann für Mann
do zadnjega moža bis auf den letzten Mann

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk

móž homme moški spol ; (zakonski) mari moški spol , époux moški spol , conjoint moški spol

mož in žena mari et femme, époux, conjoints
mož beseda biti être un homme de parole, tenir (sa) parole, un homme d'honneur n'a qu'une parole
mož dejanj homme d'action
divji mož homme des bois
povodni mož ondin moški spol, esprit moški spol des eaux
sneženi mož bonhomme moški spol de neige
mož proti možu corps à corps
do zadnjega ž moža jusqu'au dernier homme
kakor se spodobi možem comme il convient entre hommes, virilement

móž hombre m ; (soprog) marido m , esposo m

mož in žena marido y mujer
mož dejanj hombre de acción
povodni mož (mit) espíritu m de las aguas
snežni mož muñeco m (ali monigote m) de nieve
mož starih šeg hombre de bien chapado a la antigua
mož proti možu (voj) cuerpo a cuerpo
kot en (sam) mož como un solo hombre
do zadnjega moža hasta el último hombre
biti mož beseda ser hombre de palabra
biti cel mož ser todo un hombre
izkazati se moža (de)mostrar ser un hombre
postati mož hacerse hombre, llegar a ser hombre