Franja

Zadetki iskanja

  • Tischgesellschaft, die, družba pri mizi
  • Tischgespräch, das, pogovor pri obedu/mizi
  • Tischherr, der, kavalir pri mizi
  • Tischmanieren, pl, vedenje pri mizi
  • Tischnachbar, der, sosed pri mizi
  • Tischrede, die, nagovor pri mizi; pogovor pri mizi
  • Tischrunde, die, družba pri mizi
  • tisserand [tisrɑ̃] masculin tkalec, delavec pri ročni statvi
  • toast1 [tóust]

    1. samostalnik
    pražena, popečena rezina (belega) kruha, popečenec; toast; s tekočino (vinom, mlekom) polit toast

    a toast rezina popečenega kruha, namočena v vinu
    as warm as toast prijetno topel
    toast and water v vodi namočen popecenec
    to have s.o. on toast britanska angleščina, sleng imeti koga v svojih rokah (v pesteh, v oblasti)

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    popeči (se), pražiti (se) (o rezinah kruha)
    figurativno ogreti (se), greti (noge itd.) pri ognju

    to toast one's feet (one's toes) temeljito si ogreti noge (prste na nogah)
  • toddle [tɔdl]

    1. samostalnik
    pozibavanje pri hoji, racanje
    pogovorno pohajkovanje, postopanje, klatenje

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    racati (zlasti o majhnih otrokih), pozibavati se pri hoji
    pogovorno pohajkovati, postopati, klatiti se
    pogovorno pobrati se (oditi)
  • toddler [tɔ́dlə] samostalnik
    oseba, ki se pozibava pri hoji (racá, stopica), zlasti otrok, ki je komaj shodil
  • tȍke tôkā ž mn. (t. toka) okrasni srebrni ali zlati gumbi ali ploščice na prsih pri ljudski noši: na prsima sijevahu mu velike srebrne toke toka
  • tólja ž dial. priprava na kosišču, ki pri košnji polaga žito v redi
  • tongue [tʌŋ]

    1. samostalnik
    jezik
    figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
    figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
    tehnično tračnica, kretnica

    furred (coated) tongue medicina obložen jezik
    a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
    a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
    tongue in cheek figurativno ironično
    much tongue veliko govorjenja
    slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
    one's mother tongue materinski jezik
    smoked tongue prekajen jezik
    gift of tongues dar, talent za jezike
    on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
    he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
    his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
    she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
    his tongue failed him jezik mu je odpovedal
    to find one's tongue spregovoriti
    he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
    to give tongue glasno govoriti, vpiti
    to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
    to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
    he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
    I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
    to hold one's tongue molčati
    hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
    to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
    to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
    I made a slip of the tongue zareklo se mi je
    to put out one's tongue jezik pokazati
    to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
    to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

    2. prehodni glagol
    dotakniti se, polizati z jezikom
    pogovorno ozmerjati, ošteti
    neprehodni glagol
    klepetati, jezik vrteti
  • torch2 [tɔ:č] neprehodni glagol
    vzplamteti, plapolati, baklati; dimiti se, kaditi se (kot bakla)
    prehodni glagol
    pri-, za-, v-žgati
    ameriško ribariti z baklami
  • tornavoz moški spol zvočni lijak, zvočnik; streha pri prižnici; gledališče suflerjeva školjka
  • Totenwache, die, bedenje pri umrlem
  • tōtus1 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

    1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

    2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

    3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
    a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
    b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
    c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

    Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.
  • touche [tuš] féminin

    1. tipka

    touche d'un piano, d'une machine à écrire tipka klavirja, pisalnega stroja

    2. ribji prijem (ugriz)

    pas la moindre touche aujourd'hui, je n'ai rien pris nobena (riba) ni danes prijela, nič nisem ujel
    (familier) faire une touche srečati koga, ki se odzove galantni (ljubezenski) ponudbi
    avoir la touche, une touche očitno kemu ugajati, figuré osvojiti kcga

    3. (= ligne féminin de touche) stranska mejna črta pri rugbyju

    le ballon est sorti en touche žoga je šla čez mejno črto
    il y a touche žoga je v autu
    (familier) rester, être mis sur la touche biti v položaju neaktivnosti

    4.

    pierre féminin de touche preskusni kamen
    ce sera la pierre de touche de son honnêteté to bo preskusni kamen njegove poštenosti

    5. (slikarstvo) polaganje barve na platno s čopičem; način slikanja, slog, ton; kontrast kake barve do drugih barv

    reconnaître la touche d'un peintre spoznati način slikanja kakega slikarja
    (populaire) avoir une drôle de touche smešno se obnašati, biti smešne zunanjosti, biti smešno oblečen
  • touche-à-tout [tušatu] masculin, invariable oseba, otrok, ki ne pusti nobene stvari pri miru; oseba, ki se ukvarja s številnimi dejavnostmi, ki vse bolje vé