Franja

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

boisseau [bwaso] masculin mernik, korec (12 1/2 l); technique ohišje

mettre, garder quelque chose sous le boisseau prikrivati kaj
mettre la lumière sous le boisseau prikrivati resnico
on ne met pas sous le boisseau une découverte médicale medicinsko odkritje se ne prikriva

bòj (bôja) m

1. lotta, combattimento; battaglia:
oborožen boj lotta armata
krvav boj lotta cruenta
boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
pasti v boju cadere combattendo

2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
politični boj lotta politica
boj med mnenji scontro di opinioni
razredni boj lotta di classe

3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
volilni boj campagna elettorale
boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale

4. šport. gara, disputa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smrtni boj agonia
biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
boj za naslov la disputa di un titolo
hist. investiturni boj lotta per le investiture
boj proti mamilom guerra contra la droga

bók (-a) m

1. fianco (tudi ekst.); anca:
dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
ležati na boku giacere sul fianco
desni, levi bok fianco destro, sinistro
migati z boki muovere le anche

2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
stati bok ob boku stringersi stretti stretti

boksarska vreča stalna zveza
(športni pripomoček) ▸ bokszzsák
Svojo jezo je sproščala na boksarski vreči. ▸ A dühét a bokszzsákon vezette le.
Odšli smo v telovadnico, kjer imam boksarske vreče. ▸ Elmentünk az edzőterembe, ahol a bokszzsákjaim vannak.

boksati glagol
1. (o boksu) ▸ bokszol
2. (udarjati s pestmi) ▸ bokszol, öklözOtroci drug drugega boksajo v trebuh. ▸ A gyerekek hasba bokszolják egymást.
Mulci so se prizanesljivo boksali in odrivali drug drugega s klopi. ▸ A kölykök a másikat finoman bokszolva lökdösték le egymást a padokról.

bol [bɔl] masculin

1. skodela, latvica

2. populaire sreča

3. majhna pilula; goltljaj

bol alimentaire količina prežvečene hrane v ustih, goltljaj
(populaire) il a eu du bol imel je srečo
ne te casse pas le bol! ne jemlji si tega k srcu!
prendre un bol de café izpiti skodelo kave
prendre un bol d'air zajeti svež zrak, iti na svež zrak

bolečína (-e) f

1. dolore; male; med. -algia:
huda, topa bolečina dolore acuto, sordo
bolečina v križu male alla schiena
porodne bolečine doglie
čutiti bolečino provare, sentire dolore
lajšati bolečine alleviare i dolori

2. dolore, sofferenza, pena:
srčna bolečina pena del cuore
trpeti, prenašati neznosne bolečine soffrire le pene dell'inferno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bolečina v hrbtenici rachialgia
bolečina v hrbtu dorsalgia
bolečina v ledvicah nefralgia
bolečina v nosu rinalgia
bolečine pri požiranju odinofagia
bolečine v dojkah mastodinia
bolečine v mišicah mialgia

bolézen maladie ženski spol , mal moški spol , affection ženski spol , indisposition ženski spol

določiti bolezen déterminer (ali diagnostiquer) une maladie
huda bolezen maladie ženski spol grave
infekcijska bolezen maladie infectieuse (ali contagieuse)
kronična bolezen maladie ženski spol chronique
lahka bolezen maladie ženski spol légère (ali bénigne)
letalska bolezen mal moški spol de l'air (ali de l'altitude)
morska bolezen le mal de mer
nakopati si bolezen gagner (ali contracter, attraper) une maladie
nalezljiva bolezen maladie ženski spol contagieuse
namištjena bolezen maladie ženski spol imaginaire
neozdravljiva bolezen une maladie incurable (ali inguérissable)
otroška bolezen maladie infantile
poklicna bolezen maladie professionnelle
potek bolezni le cours de la maladie
spolna bolezen maladie vénérienne
starostna bolezen maladie de la vieillesse (ali sénile)
ta bolezen ga bo pobrala cette maladie l'emportera
zaradi bolezni pour cause de maladie
zdraviti bolezen traiter (ali soigner) une maladie

bólje mieux

tem bolje tant mieux
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux, le plus vite possible
bolje je il vaut mieux
bolniku je bolje le malade va mieux

bóljšati rendre meilleur, améliorer

boljšati se devenir meilleur, s'amender, se corriger, s'améliorer
vreme se boljša le temps s'améliore (ali se met au beau)

bollo m

1. žig:
bollo postale poštni žig
carta da bollo kolkovani list
marca da bollo kolek
esente da bollo oproščen takse
bollo di circolazione potrdilo o plačani prometni taksi

2. žig (priprava), štampiljka:
bollo a secco suhi žig
bollo a umido mokri žig

3. pog. znamka

4. pren. (sramotni) žig, pečat

5. pog. podplutba, lisa, odrgnina:
ha le gambe piene di bolli noge ima polne podplutb

bolniška samostalnik
neformalno (bolniški dopust) ▸ betegállomány, betegszabadság
V vseh letih dela je bila v bolniški le en sam mesec. ▸ Egész idő alatt csak egyetlen egy hónapot töltött betegállományban.
Jeseni bo moral na operacijo, do takrat bo na bolniški. ▸ Ősszel műtétre kell mennie, addig betegszabadságon lesz.
Sopomenke: bolniški dopust

bomber [bɔ̃be] verbe transitif (iz)bočiti; verbe intransitif

se bomber (iz)bočiti se
bomber le torse prsiti se, prevzetovati
se bomber de quelque chose (populaire) biti brez česa

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bonheur [bɔnœr] masculin sreča

par bonheur na srečo, k sreči
au petit bonheur na slepo srečo, kakorkoli
j'ai le bonheur de ... srečen sem, imam srečo, da ...
faire le bonheur de quelqu'un osrečiti koga
(familier) si ce stylo peut faire votre bonheur če vam ta nalivnik lahko koristi
jouer de bonheur imeti srečo, uspeti tam, kjer je vse kazalo na neuspeh
porter bonheur prinašati srečo
rien ne trouble, ne gâche, n'assombrit notre bonheur nič ne kali naše sreče

bonifier [-fje] verbe transitif izboljšati; dati popust; nagraditi

le vin se bonifie en vieillissant bolj se vino stara, boljše je

bonjour [bɔ̃žur] masculin

bonjour! dober dan! dobro jutro!
simple comme bonjour otročje lahko
donner, souhaiter le bonjour à quelqu'un voščiti komu dober dan ali dobro jutro

bonsoir [bɔ̃swar] masculin

bonsoir! dober večer! lahko noč!
donner, souhaiter le bonsoir voščiti dober večer
(familier) bonsoir! adijo pa zbogom! (če hočemo reči, da je zadeva končana, da nas več ne zanima)

bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

I. o stvareh in osebah:

1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

3. occ.
a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

II. o abstraktnih pojmih: dober =

1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

2.
a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

III. v nravstvenem pogledu: dober =

1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

2. occ.
a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus -ī in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

1.
a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.