Franja

Sīmō² -ōnis, m (sīmo) Símo(n) = Toponosec, ime zaljubljenega lahkovernega starca v latinski komediji: Pl., Ter., H.; prim. qua de causa nomen Simonis (tudi simonis) omnes miro modo agnoscunt maluntque ita appellari Plin. (9, 23), puerum ex Baiano Puteolos in ludum litterarium itantem … appellatum eum Simonis (ali simonis) nomine Plin. (9, 25).

Sī̆mon -ōnis, m Símon, judovsko ime apostola Petra: Vulg., Prud. (ki meri Sīmon).

Sinis (napačno Scinis) -is, m (Σίνις = pokvarjenec, kvarnik, razbojnik) Sínis (Skínis), samogovoreče ime razvpitega razbojnika, ki je živel na Korintski ožini; premagal in usmrtil ga je Tezej: O., Pr., Stat.

siptachorās -ae, m ali siptachora -ae, f ali psitthachorās -ae, m siptáhora(s), psitáhora(s), indijsko ime drevesa, iz katerega se je cedila blagodišeča smola, imenovana electrum: arbores eas psitthachoras vocari, qua appellatione significetur praedulcis suavitas Plin. (novejše izdaje navajajo obl. acc. pl. psitthachoras).

sir [sə:]

1. samostalnik
(zvalnik) gospod!

yes, sir da, gospod!, zastarelo gospod(ar), zapovednik; (v pismu) spoštovani gospod; plemiški naslov baroneta in viteza (knight), ki se vstavi vedno pred krstno ime (Sir Winston Churchill, pogovorno Sir Winston); naslov sir se daje dečku v znak graje, ukora, negodovanja
sir! gospod!
sirs! gospodje!
(ironično) sir critic! gospod kritik!
I beg your pardon, sir oprostite, gospod!

2. prehodni glagol
nagovoriti koga s sir
(gospod)

don't sir me! ne reci(te) mi gospod!

Sīris -is, m (Σῖρις) Síris

1. drugo ime reke Nil: Plin., Prisc.

2. reka v Lukaniji: Plin.

3. starejše ime mesta Herakleja: Plin.

Sisenna -ae, f Sizéna, rimsko družinsko ime v Kornelijevem rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Sisenna Lucij Kornelij Sizena, rimski govornik in zgodovinopisec, Ciceronov starejši sodobnik, Salustijev vzornik: Ci., S., O., Vell.

2. znani obrekljivec (hudojezičnik) v Rimu: H.

Sīthōn² -ōnis, m Síton, ime nekega dvospolnika (hermafrodita, obojáka): nec loquor, ut quondam naturae iure novato ambiguus fuerit modo vir, modo femina Sithon O.

Sitonēs (Sithonēs) -um, m Sítoni, skupno ime negermanskih prebivalcev Skandinavije: Suionibus Sitonum gentes continuantur T.

Sittius 3 Sítij(ev), ime rimskega rodu, npr. P. Sittius Publij Sitij iz kampanijske Nucerije, vodja (najbrž kot Katilinov pristaš, kar sicer Ci. zanika) najemniških vojakov v Hispaniji, pozneje v Mavretaniji, naposled v afriški vojni l. 46 skupaj s Salustijem poveljnik pod Cezarjem; slednjemu je naredil veliko uslug. Od tod Sittiānus 3 Sítijev, od nekega Sítija izvirajoč ali ustanovljen, po nekem Sítiju imenovan: syngraphae Cael. in Ci. ep., colonia Sittianorum (Sitianorum) Mel., Plin. naselbina sitijevcev (= Cirta, ki jo je Cezar podaril rimskemu vojskovodju Sitiju).

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skrúniti (-im) perf.

1. profanare, violare:
skruniti grob profanare una tomba

2. pren. oltraggiare, offendere:
skruniti čast, dobro ime oltraggiare l'onore, la reputazione

skúpen common; collective; joint

skúpno bivanje cohabitation
skúpno ime gramatika collective noun
skúpno ležišče (npr. v planinski koči) dormitory accommodation
imamo mnogo skúpnih prijateljev we have many friends in common
skúpen račun joint account
ničesar skúpnega nimava we have nothing in common
skúpno prislov in common, collectively, jointly
skúpne družbene zadeve joint social affairs pl
skúpni program joint programme
skúpni delovni organ joint working body
skúpna vrhovna komanda joint chiefs of staff

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

kot slišim según me han informado
slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
slabo slišati ser duro de oído
slišati na ime ... responder al nombre de...
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
to se prijetno sliši es agradable oír eso
ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
slišati travo rasti (fig) pasarse de listo

sloveč pridevnik
(priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetesNjene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

snóven -a, -o material; substantial

snóvno ime gramatika mass noun

snóven (-vna -o) adj. materiale; materico; lingv.
snovno ime nome concreto