Franja

grano moški spol zrno; žito; peška; zrno toče; medicina osepnica, koza; ogrc; gran (lekarniška utež); majhna količina; izbor, najboljše

grano de arena peščeno zrno
grano de cacao kakavovo zrno
grano de naranja oranžen krhelj
apartar el grano de la paja ločiti zrno od plevela
sacar grano imeti korist (od)
con su grano de sal s premislekom
¡ahí es un grano de anís! to ni tako preprosto!
¡al grano! k stvari!
granos pl žito

grātor -ārī -ātus sum (grātus), pesn. in poklas. beseda nam nedaktilskega grātulārī

1. svojo radost (o kakem srečnem dogodku) izraziti, od tod srečo voščiti, čestitati: ACC. FR., inveni, germana, viam: gratare sorori V., invicem inter se gratantes L., dominae gratare; levata est Alcmene! O., totoque libens mihi pectore grator O. se veselim; z ACI: SEN. TR., CL., gratatur reduces (sc. eos esse) V. čestita k vrnitvi, tum complexus eum Tiberius ... incolumem fore gratatur T.; s quod: AUR., gratantium, quod discrimen inprovisum et matris facinus evasisset T.; abs.: versi in laetitiam laudantes gratantesque T., ad gratandum sese expedire T.

2. veselo zahvaliti se, izkazovati zahvalo: Iovis ... templum gratantes ovantesque adire (cupimus) L., quisquis ades ..., gratare O.; occ.: sed abest gratantibus Aeson O. a Ezona ni pri njih zahvalnem godu. – Od tod adv. grātanter (iz pt. pr.) radostno, z veseljem: AUR., AMM.

grātus 3, adv. ē (prim. lat. grātēs, grātia, grātārī, grātulārī, osk. brateis)

1. ljubek, mil, krasen, lep, všeč(en); o osebah in stvareh: Venus, aera, artes, carmina, Antium, locus H., loca O. poljane, gratior it dies, gratior in pulchro corpore virtus H., gratissima tellus (= Delos) V., grata sors, gratus in ore vigor, gratior solibus hibernis O.

2. priljubljen, ljub, drag, dobrodošel, ugoden, zaželen, prijeten
a) o osebah: cui cum minus gratus esset S., conviva H., gratus Alexandro regi magno fuit ille Choerilus H., donec gratus eram tibi H., superis deorum gratus et imis H., dea (Egeria) grata Camenis O., gratior una tribus PR., comitum gratissime O., nemori gratissima coniux O., Hephaestio gratissimus sibi VAL. MAX. njegov ljubljenec, bonis artibus grati in vulgus T., se non tam gratum apud regem quam invidiosum esse IUST.; subst. grātī -ōrum, m prijetni družabniki: quam (classem) non amicorum, sed gratorum appellabat SUET.
b) o stvareh: dona mensae secundae V., thyma H., gratum acceptumque munus N., si quicquam mutis gratum acceptumve sepulcris accidere ... potest CAT., quod approbaris, id gratum acceptumque habendum CI., gratissima victoria CI., lex omnium gratissima CI., gratae in vulgus leges fuere L.; z dat.: est mihi ... grata in dolore vestra erga me voluntas CI., quid est, quod ... populo Rom. gratius esse debeat ...? CI., triumphus gratissimus populo Rom. CI., supplicia eorum, qui in furto sint comprehensi, gratiora dis immortalibus esse arbitrantur C., Ida profugis gratissima Teucris V., grata Minervae humus (= Attica) O., volucris divûm regi grata (= aquila) O., ulva paludibus grata O. ki se z njim rada pokrivajo močvirja, vates dis gratissima O.; s sup. na -ū: his ego gratiora dictu alia esse scio L., cuius vox auditu illi futura esset gratissima VAL. MAX.; adv. grātē rad(o), z veseljem, v slast: ULP. (DIG.), praeterita grate meminit CI., gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O.; superl. grātissimē: MACR.

3. rad ali s hvaležnostjo sprejet, zahvale vreden, hvalevreden, razveseljiv, všečen, povoljen: ista veritas, etiam si iucunda non est, mihi tamen grata est CI. EP., cuius officia iucundiora licet saepe mihi fuerint, numquam tamen gratiora CI. EP., quae omnia mihi iucunda, hoc extremum etiam gratum fuit CI. EP., illud tamen dicam, mihi id, quod fecisti, esse gratissimum CI. EP. da sem ti za to, kar si storil, dolžan zelo veliko (za)hvalo = da si me s tem, kar si storil, obvezal na precej veliko hvaležnost, gratum est z inf.: hoc dis gratum non est ab eorum aris discedere CI. če gremo, didicisse quam sit re pulchrum, beneficio gratum (koristno) ... tyrannum occidere CI., gratum (gratissimum) mihi est s quod ali si z (največjo) zahvalo spoznavam = zelo velike zahvale je zame vredno, da / če: CI. idr.; gratum (gratissimum) facere alicui (zelo) ustreči komu, storiti mu (veliko) uslugo, obvezati koga k (veliki) hvaležnosti (za veliko hvaležnost): utrique nostrum gratum admodum feceris CI., in Q. Ligario conservando multis tu quidem gratum facies necessariis tuis CI., gratissimum fratri suo fecit CI. zelo na ljubo, feceris, si de re publ. quid sentias explicaris, nobis gratum omnibus CI., persuasum est Sardis se nihil Appio gratius esse facturos CI. nobene večje usluge, videor mihi gratum fecisse Siculis, quod ... CI., quodsi eum interfecerit, multis sese nobilibus principibusque populi Rom. gratum esse facturum C.

4. hvaležen, zahvalen: TER., Q., PLIN. IUN. idr. memorem gratumque existimari CI., si bene de me meritis gratum me praebeo CI., homo omnium gratissimus CI., putarem te gratum in deos CI., quo in te bene merito grati essent CI. pri tvoji zaslugi zanje, ut erga duces ... satis gratus iudicarer CI., gr. adversus aliquem SEN. PH., pro quibus beneficiis vix satis gratus videar S. FR., gratus insigni referam Camenā H., si, quod adest, gratum (sc. me) iuvat H., male gratus O. nehvaležen; kot adv.: PLIN., SUET., et grate et pie facere CI., natales grate numeras H., beneficium qui dat, vult accipi grate SEN. PH., beneficia grate interpretari PLIN. IUN.; kot subst. grātus -ī, m hvaležnež, hvaležnik: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam? CI.; enalaga: gr. animus CI. EP. hvaležno srce, gratissimus animus CI. velika hvaležnost, gr. memoria CI., voluntas IUST., voluntas gr. in parentes CI., gratissimo munere in defunctos T.; metaf. hvaležen = ploden, rodoviten: terrae PLIN. IUN.

gravitácija (-e) f

1. fiz. gravitazione

2. ekst. il gravitare; orientamento:
gravitacija vasi k mestu il gravitare delle campagne verso la città

groan¹ [groun] neprehodni glagol & prehodni glagol (under zaradi)
stokati, ječati, vzdihovati; rukati (jelen)
figurativno (for za) močno hrepeneti, koprneti; sikati, mrmrati

to groan down prisiliti k molku
to groan under (ali with) šibiti se pod
to groan inwardly biti nesrečen
groaning board miza, ki se šibi od jedi

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

gubernāculum, pesn. sinkop. gubernāclum -ī, n (gubernāre)

1. krmilo: LUCR., VAL. MAX., CU., SUET., AP., VULG. idr. naufragus ad gubernaculum accessit CI., ipse gubernaclo rector subit V., alicui gubernacula eripere SEN. PH. (o morskem valu), navi utrimque gubernacula adponere T., gubernacula retorquere PLIN. IUN. nazaj (k bregu) obrniti ladjo, (po)vrniti se.

2. metaf. krmilo državne ladje (države) = vodstvo, uprava, vlada(nje), vladarstvo; klas. le v pl.: Q. CI. AP. CI. EP., FL., VOP. idr. senatum a gubernaculis deicere, populum e navi deturbare CI., cum cogar exire de navi non abiectis, sed ereptis gubernaculis CI., accedere ad rei publ. gubernacula CI., L., ad gubernacula rei publ. sedere CI., L., ereptis senatui gubernaculis CI., gubernacula imperii sui e manibus abicere VAL. MAX., aliquem admovere ad rei publ. gubernacula PLIN. IUN.; o drugih (nedržavnih) razmerah: arteriarum pulsus ... observatione crebri aut languidi ictus gubernacula vitae temperant PLIN. določajo življenju smer; redko in le poklas. v sg.: exercitus non habilis gubernaculo VELL. ki se ne pusti zlahka obvladovati, ki mu ni lahko poveljevati, gubernaculum rei publ. tenere LACT.

guignol [ginjɔl] masculin gašperček, klovn, pavliha; lutkovno gledališče

c'est du guignol to je komedija
c'est du grand guignol to je grozotna (ljudska) igra s krvavimi peripetijami
spectacle masculin de guignol lutkovna predstava
faire le guignol klovna, pavliho igrati
mener les enfants au guignol peljati otroke k lutkovni predstavi

h to; ➞ k!

h predlog: ➞ → k

h prep. glej k

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

haleine [alɛn] féminin sapa, dih

haleine forte, mauvaise neprijeten duh iz ust
hors d'haleine zasopel, brez sape
sans haleine čisto izčrpan
tout d'une haleine vse v eni sapi
ouvrage masculin de longue haleine dolgotrajno delo
courir à perdre haleine na vso moč teči
être en haleine biti v polnem delu
perdre haleine ob sapo priti
prendre haleine sapo loviti, zajeti
reprendre haleine spet k sapi priti, oddahniti si
tenir quelqu'un en haleine držati koga v napetosti, negotovosti o nadaljnjem razvoju dogodkov, pritegovati njegovo stalno pozornost

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

hang^*2 [hæŋ]

1. prehodni glagol
obesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete)

2. neprehodni glagol
viseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu)
ameriško, pravno ovirati porotnike pri odločitvi

hang it (all)! naj gre k vragu!
hang you! da bi te vrag pocitral!
I'll be hanged first! prej se dam obesiti!
I'll be hanged if vrag naj me vzame, če
well, I'm hanged! kaj takega!, vrag naj me pocitra!
ameriško it was a hung jury porotniki se niso mogli zediniti o krivdi
to hang between life and death viseti med življenjem in smrtjo
to hang by a hair (ali rope, single thread) figurativno viseti na nitki
to hang in the balance biti dvomljivo
to hang in doubt biti negotov, kolebati
to hang fire prepozno (se) sprožiti (puška); figurativno biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati se
to hang one's head pobesiti glavo
to hang o.s. obesiti se
to hang a leg vleči nogo
to let things go hang pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri miru
to hang a room with paper nalepiti v sobi tapete
sleep hangs on my eyelids veke so mi težke, oči mi lezejo skupaj
time hangs heavy on my hands ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

hark-back [há:kbæk] samostalnik
vrnitev, vračanje (to v, k, na)

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

have^*2 [hæv] prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka (to have a baby)
imeti, preživljati (to have a fine time dobro se imeti)
obdržati, imeti (may I have it?)
gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti (I've had no news)
zvedeti od, slišati od (I have it from my friend)
znati, razumeti (she has no German)
jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette)
trditi (as Plato has it)
sleng potegniti, prevarati koga
z nedoločnikom: morati (I have to do it)
z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti (I had a suit made)
z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it)

Z nedoločnikom brez "to":

I had as good; ali as well prav tako bi lahko
I had as lief; ali as soon prav tako bi rad
I had better; ali best bolje bi storil, če, bilo bi pametno, če
I had sooner; ali rather raje bi
I had soonest; ali liefest najraje bi

Druge fraze in rabe:

sleng you have been had prevarali so te
parlament the Ayes have it večina je za
figurativno he had me in the argument potolkel me je
have them come here poskrbi, da pridejo
(not) to be had se (ne) dobi
you have it coming dobiš, kar zaslužiš
what would you have me do? kaj naj po tvojem storim?
I won't have you do it ne dovolim, da bi to naredil
have done! nehaj!
I have done with it s tem sem opravil
I have your idea sedaj te razumem
he had a leg broken zlomil si je nogo
he had a son born to him rodil se mu je sin
I won't have it tega ne trpim, ne dovolim
you have me, have you not? ti me razumeš, kajne?
rumour has it govorica gre
he will have it that on trdi, da
have it your own way naj bo po tvojem
I have it že imam, spomnil sem se
I would have you know rad bi, da zveš
I had him there na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njega
you have it right prav imaš, uganil si
to have breakfast, lunch, dinner (supper) zajtrkovati, kositi, večerjati
to have an affair imeti ljubezensko razmerje
to have the best of zmagati
to have s.th. by heart znati kaj na pamet
to have a chat pokramljati
to have a cold biti prehlajen
to have the cheek to predrzniti se
to have a day off imeti prost dan
to have to do with imeti kaj opraviti z
to have an edge on imeti majhno prednost, biti malo opit
to have one's fill of imeti dovolj česa
to have one's fling izdivjati se
ameriško, pravno to have and to hold imeti v posesti, ne spustiti iz rok
to have it in for s.o. zameriti komu, komu kaj slabega želeti
to have it in one to imeti dovolj poguma za
to have a heart biti usmiljen, imeti srce
to have kittens biti razburjen
to have the laugh on zadnji se smejati
to have a look at pogledati
to have a mind to kaj nameravati
to have s.th. in mind imeti kaj v mislih
to have it (all) over s.o. biti na boljšem od koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
to let s.o. have it kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu gre
to have ready pripraviti
to have a short (long) run obdržati se malo (dolgo) časa
to have the run of imeti pravico uporabljati
to have a say in imeti pravico kaj reči k
to have a good time dobro se imeti
to have a way with znati s kom ali čim ravnati
to have a shot at poskusiti kaj narediti
to have s.th. on s.o. imeti koga v šahu
to have s.o. on toast imeti koga v rokah, prekaniti koga
to have a try poskusiti

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu