Franja

z izjemo stalna zveza
(o izvzetosti) ▸ kivételével
Z izjemo uvodnih trenutkov tekme smo bili veliko boljši. ▸ A mérkőzés kezdeti pillanatainak kivételével sokkal jobbak voltunk.
Z izjemo enega, ki ni glasoval, so vsi drugi podprli predlog proračuna. ▸ Egy személy kivételével, aki nem adta le a szavazatát, mindenki támogatta a költségvetés-javaslatot.
Promet z izjemo jutranjih in večernih konic teče gladko, tudi parkirišč je dovolj. ▸ A forgalom a reggeli és az esti csúcsok kivételével zökkenőmentesen halad, parkolókból is van elég.

zmešnjáva (-e) f

1. disordine, confusione, scompiglio, garbuglio:
doma ima veliko zmešnjavo ha la casa tutta in disordine

2. finimondo, scompiglio; putiferio; caos; babele:
zmešnjava je nastala zaradi nekega članka a provocare il putiferio è stato un articolo
v državi vlada zmešnjava il paese è in preda al caos

3. pren. (velika količina) subisso, sterminio, guazzabuglio, baraonda:
sejmarska zmešnjava la baraonda della fiera

zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.

1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino

2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe

znanstvenik samostalnik
(strokovnjak) ▸ tudósAmeriški znanstveniki so globoko pod zemeljsko površino odkrili neverjetno veliko količino diamantov. ▸ Amerikai tudósok mélyen a föld felszíne alatt hihetetlen mennyiségű gyémántot fedeztek fel.

znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

znój (-a) m sudore:
znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
mrtvaški znoj sudore di morte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
PREGOVORI:
enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zrélost (-i) f maturità:
fant kaže veliko zrelost il ragazzo mostra grande maturità
prezgodnja zrelost otroka maturità precoce del bambino
duševna, umska zrelost maturità spirituale, intellettuale

žálost sadness; sorrow; mournfulness; depression; gloom; melancholy; distress; affliction; grief

veselje se spremeni v žálost joy turns to grief
v dvoje se žálost laže prenaša (arhaično) two in distress make sorrow less
na mojo žálost to my sorrow
na njegovo veliko žálost to his regret (ali annoyance, vexation)
biti v globoki žálosti to be in deep mourning

žálost tristesse ženski spol , affliction ženski spol , (za umrlim) deuil moški spol

na žalost malheureusement
na mojo veliko žalost à mon grand regret
hiša žalost i maison ženski spol mortuaire (ali de deuil)
biti v globoki žalosti s'aftliger profondément, être plongé dans une grande affliction (ali za umrlim dans un deuil profond)

žálost tristeza f ; aflicción f ; (za umrlim) luto m , duelo m

hiša žalosti casa f mortuoria
na žalost desfortunadamente, desgraciadamente, por desgracia
na (veliko) njegovo žalost a su pesar; muy a (ali con gran) pesar suyo
biti v (globoki) žalosti (zaradi) afligirse (con, de, por)

želéti désirer, souhaiter , (koprneti) désirer ardemment, convoiter ; (hoteti) vouloir

želeti kamu dober dan (dober večer, lahko noč) souhaiter le bonjour (le bonsoir, une bonne nuit) à quelqu'un
želeti komu hitrega okrevanja (srečo, srečno pot, veliko sreče) souhaiter un prompt rétablissement (bonne chance, bon voyage, toutes sortes de bonnes choses) à quelqu'un
to vam želim iz vsega srca je le désire (ali je vous le souhaite) de tout mon cœur
bilo bi želeti, da il serait souhaitable (ali à souhaiter) que
kakor želite comme vous voulez (ali voudrez)
želim ga videti, da bi ga videl čimprej il me tarde de le voir
goreče želeti kaj narediti désirer ardemment faire quelque chose, brûler de faire quelque chose
želite še kaj? (v trgovini) et avec cela, monsieur (oz. madame)?
želim vam srečno novo leto je vous souhaite une bonne (et heureuse) année

želéti desear ; (koprneti) anhelar ; (hoteti) querer

želeti dober uspeh desear buen éxito
želim Vam veliko sreče! (le deseo) ¡mucha suerte!
želeti komu dober dan dar a alg los buenos días
bilo bi želeti sería de desear
želim si imeti ... desearía tener...
to Vam želim iz vsega srca se lo deseo de todo corazón
kakor (Vi) želite como usted manda
želite še kaj? (v trgovini) ¿desea (ali se le ofrece a) usted alguna otra cosa?
želim, da (on) pride takoj deseo que (él) venga en seguida

železna ruda stalna zveza
(naravna mineralna snov) ▸ vasérc
Iz Rusije uvažamo veliko surovin, predvsem nafto, plin, železno rudo. ▸ Sok nyersanyagot, elsősorban kőolajat, földgázt és vasércet hozunk be Oroszországból.

živíti to nourish

živíti veliko družino to keep (ali to maintain) a large family
on se sam živí he is self-supporting

žlic|a¹ ženski spol (-e …) jedilna: der Löffel, [Eßlöffel] Esslöffel, Suppenlöffel, der -löffel (lesena Holzlöffel, servirna Vorlegelöffel, srebrna Silberlöffel, za zelenjavo Gemüselöffel)
ena žlica löffelvoll
po jedilnih žlicah [eßlöffelweise] esslöffelweise, löffelweise
ročaj žlice der Löffelstiel
jesti z žlico löffeln
pobrati z žlico auflöffeln
z žlico vzet vzorec die Schöpfprobe
|
figurativno jesti učenost z veliko žlico die Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
modrosti ni zajel z veliko žlico er hat die Weisheit nicht gerade mit Löffeln gefressen
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein

žlíca spoon, (velika) tablespoon; (jušna) soupspoon; (zajemalka) ladle

polna žlíca a spoonful
po žlícah by spoonfuls
tri polne žlíce three spoonfuls
čajna žlíca soli a teaspoonful of salt
žlíca za obuvanje shoehorn
jesti z žlíco to eat with a spoon
z žlíco dajati jesti (pitati) to spoonfeed
vzemite dve čajni žlíci po jedi! take two spoonfuls after meals!
zajemati z veliko žlíco to ladle out

žlíca (-e) f

1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile

2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai

3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte

4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola

žlindr|a ženski spol (-e …) die Schlacke, Eisenschlacke, die Krätze; die -schlacke (plavžna Hochofenschlacke, rafinacijska Feinungsschlacke, Thomasova Thomasschlacke)
izpust žlindre der Schlackenstich
odstranjevalnik žlindre der Entschlacker
odstranjevanje žlindre das Entzündern
odtok žlindre der Schlackenabstich
brez pepela in žlindre schlackenfrei
ki ne tvori žlindre schlackenlos
ki tvori malo žlindre schlackenarm
ki tvori veliko žlindre schlackenreich
odstraniti žlindro entschlacken
posneti žlindro abschlacken

žréti (žrèm)

A) imperf.

1. pren. mangiare, divorare; ingozzare; pog. abbuffarsi:
žreti kot volk mangiare come un lupo, avidamente
žreti na tuj račun sbafare, mangiare a sbafo
žreti tablete prendere, consumare compresse
pog. žreti ga sbevazzare, cioncare

2. pren. mordere; distruggere, consumare:
žrle so ga bolhe, uši lo mordevano i pidocchi, le pulci
jetika ga žre è minato dalla tubercolosi

3. (razjedati) corrodere:
rja žre železo la ruggine corrode il ferro

4. pren. (vznemirjati, mučiti) tormentare, turbare:
skrbi ga žrejo è tormentato dagli affanni

5. pog. rodere, molestare

6. pren. consumare:
avto žre veliko bencina l'automobile consuma molta benzina
pren. žreti knjige divorare libri
žreti komu živce mandare a pezzi i nervi di qcn.
PREGOVORI:
velike ribe majhne žro i pesci grandi mangiano i piccoli

B) žréti se (žrèm se) imperf. refl.

1. crucciarsi; consumarsi, affliggersi; rodersi:
žreti se od jeze rodersi di rabbia
žreti se za prazen nič affliggersi per cose da nulla

2. pog. (prepirati se) litigare