Franja

Zadetki iskanja

  • zadivjáti (-ám) perf.

    1. scoppiare:
    po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo

    2. andare su tutte le furie:
    ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie

    3. lussureggiare (di pianta)
  • zakonít (-a -o) adj. legittimo; legale; lecito:
    zakoniti lastnik legittimo proprietario
    zakonita obramba legittima difesa
    zakoniti (zakonski)
    sin figlio legittimo
    zakoniti red ordine costituito
    jur. zakoniti delež legittima
    trg. zakonit odstopek tolleranza
  • zaléči ser suficiente; bastar; servir ; (zdravilo) obrar, surtir efecto, dar buen resultado

    to ne zaleže nič es sin efecto
    to več zaleže eso vale más
    protesti ne zaležejo nič de nada sirve que protestemos
  • zanímanje interés m

    z zanimanjem con interés
    brez zanimanja sin interés, (brezbrižen) indiferente
    kazati zanimanje za mostrar interés por
    imeti zanimanje za tener interés, interesarse en
    zbuditi (naleteti na) suscitar (ali despertar) interés
  • zaposlênost, zaposlítev ocupación f ; (služba) empleo m ; colocación f

    brez zaposlenosti sin ocupación
    honorarna zaposlenost empleo honorario
  • zaslúžek (mesečni) sueldo m ; (delavski) salario m , (dnina) jornal m

    brez zaslužka sin empleo
    postranski zaslužek ingresos m pl extraordinarios (ali eventuales ali casuales)
  • zatísniti cerrar (apretando)

    zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
    zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
    zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
    celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche
  • zavést conocimiento m ; conciencia f ; sentido m (dolžnosti, odgovornosti del deber, de la responsabilidad)

    izgubiti zavest perder el conocimiento (ali el sentido), desvanecerse, desmayarse
    priti zopet k zavesti recobrar el conocimiento, volver en sí
    ostati brez zavesti quedar sin sentido
  • zavládati (-am) perf.

    1. essere a capo (di un Paese); dominare, esercitare il dominio su; regnare, succedere sul trono:
    zavladati nad zasedenimi pokrajinami esercitare il dominio sui territori occupati
    po kraljevi smrti je zavladal sin alla morte del re gli succedette il figlio

    2. sopravvenire, farsi; avere il sopravvento:
    zavladala je smrtna tišina si fece un silenzio di tomba
    v knjževnosti je zavladal ekspresionizem in letteratura l'espressionismo ebbe il sopravvento
  • Zētēs -ae, acc. -ēn, m (Ζήτης) Zétes, sin Boreasa (Boreas) in brat Kalaisa, s katerim se je udeležil plovbe z Argo ter Fineja rešil pred Harpijami; oba Boreasova sinova sta kot bogova vetrov krilata: O. Soobl. Zētus -ī, m Zét(us): Serv.
  • Zēthus -ī, m (Ζῆϑος) Zétos, sin Jupitra in Antiope, Amfionov brat: Ci., Corn., H., Hyg.
  • značáj carácter m ; (narava) naturaleza f ; índole f

    brez značaja sin carácter, sin principios (morales)
  • znán conocido

    dobro znan bien conocido
    splošno znan notorio
    svetovno znan universalmente conocido
    zdavnaj znan conocido desde hace mucho tiempo
    kot znano como es sabido, como todos sabemos
    to mi je znano lo sé, estoy enterado de ello
    o tem mi ni nič znanega lo ignoro, nada sé de ello
    splošno je znano es público, es notorio, es generalmente conocido (ali sabido de todos), todo el mundo (lo) sabe
    gotovo Vam je znano, da ... sin duda sabrá usted que...
    splošno znano je, da ... no es un secreto para nadie que..., todo el mundo lo sabe que...
    biti znan s kom conoccr (bien) a alg
  • znánje conocimiento(s) m (pl) ; instrucción f ; saber m ; erudición f ; (poznanstvo) relación f

    znanje jezikov conocimientos lingüísticos, conocimiento m de idiomas (extranjeros)
    strokovno znanje conocimientos especiales (ali técnicos) (de una materia)
    obsežnega znanja muy instruido; sabio, docto, erudito
    splošno znanje conocimientos generales
    temeljito znanje sólidos conocimientos
    na znanje para información, a título informativo
    brez mojega znanja sin conocimiento mío, sin saberlo yo
    dati komu kaj na znanje dar conocimiento de a/c a alg, poner a/c en conocimiento de alg; enterar (ali informar) a alg de a/c; poner a alg al corriente de a/c; hacer saber (ali uradno: notificar) a alg a/c
    vzeti na znanje tomar (buena) nota (kaj de a/c)
    znanje je moč saber es poder
  • Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir

    1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.

    2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.

    3. zdravnik: Cels.

    4. umetnik cizeler (caelator): Plin.

    5. retor iz Klazomen: Q.
  • zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m

    zveza držav confederación f (de Estados)
    Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
    carinska zveza unión f aduanera
    medsebojna zveza correlación f
    obrambna zveza alianza f defensiva
    Sovjetska Zveza Unión f Soviética
    svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
    strokovna zveza sindicato m
    študentovska zveza asociación f de estudiantes
    zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
    brez zveze sin relación
    biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
    ni (železniške) zveze no hay correspondencia
    vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
    imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
    imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
    vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
    spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar
  • žélja deseo m ; anhelo m ; (stremljenje) aspiración f ; (prošnja) petición f

    brez želja sin deseos
    na željo a ruego (ali a petición) (de alg)
    po želji a medida del deseo
    po svoji želji a su gusto, según su deseo
    na splošno željo a petición general
    moja največja želja mi deseo más ardiente
    navdan z željo animado por el deseo (de inf), deseoso (de inf)
    z najboljšimi željami con los mejores deseos
    imate še kako željo? ¿desea usted algo más?
    njemu gre vse po želji logra todo lo que desea; todo le sale bien
    izpolniti željo cumplir un deseo
    ustreči želji satisfacer un deseo
  • Ἀγαμέμνων, ονος, ὁ mikenski kralj. – adi. Ἀγαμεμνόνεος 3 Ἀγαμεμνονίδης, ου, ὁ Agamemnonov sin (= Orest).
  • Ἀγχῑ́σης, ου, ep. αο, ὁ Kapisov sin, Enejev oče. – Ἀγχισιάδης, ου, ὁ Anhizov sin = Enej.
  • Ἄδωνις, ιδος, ὁ sin Kinira in Mire, ljubljenec Afroditin.