potŕkati (-am)
A) perf. ➞ trkati
1. bussare
2. battere, picchiare:
potrkati po rami dare una manata sulle spalle
3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
oven je potrkal l'ariete incornò
pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)
B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
potrkati se po čelu battersi la fronte
potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa
Zadetki iskanja
- poučèn2 informed (o of); acquainted (o with); initiated (o into)
kolikor sem poučèn so far as my information goes - pourri, e [puri] adjectif gnil, trhel, preperel; pokvarjen (tudi figuré); masculin gnilo mesto, gniloba (na sadju); pokvarjenec; (familier)
pourri de nabasan z
j'en suis pourri (familier) tega sem do grla sit
été masculin pourri deževno, vlažno poletje
homme masculin pourri de vices moralno pokvarjen človek
neige féminin pourrie snežena brozga, plundra
société féminin pourrie gnila družba
terre féminin pourrie prhlica
bande de pourris! pokvarjenci!
(familier) il est pourri de fric ima polno denarja
sentir le pourri zaudarjati po gnilobi - pouvoir*2 [puvwar] verbe transitif móči (morem); smeti (smem)
se pouvoir biti možen
il (cela, ça) se peut (to) je mogoče
si cela se peut če je to mogoče
çela peut être to je možno
il se peut que ... možno je, da ...
je ne puis qu'y faire (familier) nič ne morem za to, nič ne morem napraviti proti temu
on ne peut plus skrajno
il est on ne peut plus aimable ljubezniv je, da ne more biti bolj
je n'en peux plus (familier) ne morem več (od utrujenosti), ves sem živčen, izčrpan
puis je? ali smem?
puissiez-vous réussir! da bi se vam le posrečilo!
cela peut durer encore longtemps to zna še dolgo trajati
où peut bien être ce livre? kje bi le mogla biti ta knjiga? - povabílo invitation
na povabílo at the invitation (koga of someone)
povabílo na večerjo invitation to dinner
pismeno povabílo letter of invitation
sodno povabílo (poziv) summons
sprejeti (odkloniti) povabílo to accept (to decline) an invitation
šel sem tja na njegovo povabílo I went there at his invitation (ali request)
z veseljem sprejmem vaše prijazno povabílo I accept with pleasure your kind invitation - pováljati pòvāljām (se) povaljati (se): povaljao sam se od smijeha od smeha sem se po tleh valjal
- povêlje order; command
po povêlju, na povêlje to order, by order
dnevno povêlje vojska order of the day
izdati povêlje to issue an order
to sem storil na njegovo povêlje I did it at his command
izvršiti povêlje to carry out an order - povračílo return
kot, v, za povračílo za in return for; repayment; (kot kazen) retribution, (represalija) reprisal, retaliation; (denarja) refund, restitution
dan povračíla je prišel (napočil) the day of retribution has arrived
ostati dolžan povračílo komu to owe someone a favour
kaj sem dobil kot povračílo za svojo prijaznost? what did I get in return for my kindness?
izvajati povračílo (represalije) nad to carry out reprisals against - povsèm (popolnoma) fully, completely, to the full, utterly, quite, entirely; altogether
nekaj povsèm drugega a different thing altogether, quite a different thing
povsèm gluh (mrtev, slep) stone-deaf (stone-dead, stone-blind)
povsèm pijan dead drunk, žargon stoned
sem povsèm zadovoljen I am perfectly satisfied
ne povsèm trideset not quite thirty - povsód everywhere; in every place; in all places; throughout; ZDA all over; on all sides
o tem se govori povsód po mestu it is the talk of the town
povsód navzoč omnipresent
povsód srečujem prijatelje I meet friends everywhere
povsód drugje everywhere else
povsód, kamor grem everywhere I go, wherever I go
od (vse)povsod from all sides, from everywhere, from all quarters
povsód sem to iskal I have hunted for it high and low
govorica se je povsód razširila the rumour has spread far and wide - pozabíti to forget
pozabíti (ne več misliti) na kaj to forget about something; (spregledati, izpustiti) to omit, to leave out
da ne pozabimo! lest we forget!
pozabi na to! forget it!
ne pozabi, da je to treba narediti! don't forget that it must be done!
pozabil sem (ne morem se spomniti) I forget
ne smemo pozabíti, da... it must be borne in mind that...
pozabil sem, kaj sem hotel reči I forget what I was going to say
da ne pozabim (= mimogrede povedano) by the way
pozabil sem njegov naslov I've forgotten his address
pozabíti na svoje interese to neglect one's own interests - pozabíti oublier , (naučeno) désapprendre
pozabiti se tomber dans l'oubli, s'oublier
pozabiti na svojo dolžnost manquer (ali faillir) à son devoir
ki se da pozabiti oubliable
tega ne bom pozabil (familiarno) je m'en souviendrai
pozabil sem vse, kar sem vedel j'ai désappris tout ce que je savais - pozabíti olvidar; olvidarse (de)
pozabiti na svojo dolžnost faltar a su deber
to se lahkó pozabi eso se olvida fácilmente
pozabil sem brati časopis se me olvidó leer el diario - pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.
1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane
2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare - pozórnost attention ženski spol , garde ženski spol ; (do žensk) galanterie ženski spol , égard moški spol ; figurativno fracas moški spol , éclat moški spol
pozornost zbujajoče dejanje coup moški spol d'éclat
napeta pozornost attention soutenue
zbujajoč pozornost marquant, frappant, spectaculaire, troublant
izkazovati komu pozornost avoir des attentions (ali égards) pour quelqu'un, se montrer prévenant (ali attentionné) envers quelqu'un
obračati pozornost na kaj porter l'attention sur quelque chose
obrniti svojo pozornost na, k fixer son attention sur, tourner son esprit vers
obsipavati koga s pozornostjo prodiguer des attentions à quelqu'un
pritegniti pozornost na kaj attirer l'attention sur quelque chose
zbuditi, zbujati pozornost attirer (ali exciter) l'attention de quelqu'un, se faire remarquer, se singulariser, se mettre en évidence, faire son effet, figurativno tirer l'œil
zbujati pozornost s svojo toaleto, s svojim obnašanjem se singulariser par sa toilette, par ses manières
to je je vredno pozornosti cela mérite l'attention
zelo sem vam hvaležen za izkazano pozornost je vous suis très obligé de cette marque d'attention - practice1 [prǽktis] samostalnik
običaj, navada, splošna raba, običajen postopek; urjenje, vaja; praksa, izkustvo; opravljanje česa, (zdravnikova, advokatova) praksa, pacienti, stranke, klientela
pravno postopek, pravila postopka
množina spletkarjenje, spletke
tehnično ravnanje, tehnika dela
practice time čas za trening (avtomobilske dirke)
practice run vožnja za trening (avto)
practice alarm poskusni alarm
practice ammunition municija za vajo
aeronavtika practice flight poskusni let
in practice imeti prakso, biti v vaji, praktično
it is my practice to navajen sem, da
to make a practice of imeti navado, da
practice makes perfect z vajo se doseže popolnost
out of practice ne imeti prakse, biti iz vaje
to put in(to) practice izvesti, praktično uporabiti
it was then the practice tedaj je bilo v navadi - praecōnius 3 (praecō) glasniški, oznanjevalski, klicarski: quaestus Ci.; subst. praecōnium -iī, n
1. glasniški posel, glasniška služba, glasništvo, klicarska služba, klicarstvo: praeconium alicui dare Pl., praeconium facere Ci., Suet. biti za glasnika (klicarja), opravljati glasniško (klicarsko) službo.
2.
a) razglasitev, razglas, naznanilo, sporočilo, objava, razglaševanje, širjenje, razširjanje: praeconium deferre alicui Ci., o meum miserum praeconium Ci., perago praeconia casus O., famae O. razglašam, praeconio edicere Ap.
b) razglasitev, oznanje(va)nje, oznanitev: resurrectionis Tert., evangelii Lact.
3. slavitev, proslava, hvala: laborum suorum p. versibus mandare Ci., formae praeconia feci O. slavil sem, praeconium facere de deo Lact. - prae-mandō1 -āre -āvī -ātum (prae in mandāre)
1. vnaprej priporočiti (priporočati), izročiti (izročati, zaupati) skrbi koga: hominem Pl.
2. vnaprej naročiti (naročati), vnaprej (za)ukazati (reči) komu, naj pride: puerum aut puellam Pl., ego terrā marique ut conquirerentur praemandavi Vatinius in Ci. ep. s tiralico sem ga dal preganjati po kopnem in morju; od tod subst. praemandāta -ōrum, n „vnaprejšnja naročila“ = tiralice, iskalnice, iskalni listi: idem postea mandatis requisitus Ci. - prae-pōnō -ere -posuī -positum (prae in pōnere)
1. postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred kaj, na začetek česa), predpostaviti (predpostavljati): T. idr., versūs in fronte libelli O., ut aedibus ac templis vestibula et aditūs, sic causis principia proportione rerum praeponere Ci., ultima primis H., hoc (to besedo) praeposui Ci.; dat.: undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. pod olīva).
2. postaviti koga za načelnika (predstojnika, nadzornika, vodjo, poverjenika), postaviti koga na čelo: O. idr., tyranni Lacedaemoniis praepositi N., Cethegus caedi praeponitur Ci. Cetegu se zaupa (poveri) poboj, aliquem bello, navibus, provinciae C., quae praeposita (prednica) erat oraculo sacerdos Ci., cubiculo praepositus Suet. komorni strežnik; poseb. kot voj. t.t. praepositum esse poveljevati, biti komu poveljnik; z dat.: militibus C., castris Auct. b. Hisp., toti officio maritimo C. biti vrhovni poveljnik (admiral) celotne mornarice, poveljevati celotni mornarici; abs.: praeponere aliquem mediā acie C., praeponere aliquem in laevo cornu L. postaviti koga za poveljnika čemu, in eā orā, ubi praepositus sum Ci. kjer sem vrhovni poveljnik, forte illo loco praepositus L. ki je bil poveljnik (ki je imel poveljstvo) na tem kraju. — Subst. praepositus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, predpostavljeni, nadrejeni: rerum curae Caesaris Plin., aquarum Front. vodni nadzornik, nadzornik voda, Tyrii textrini, urbanae familiae Amm.; poseb. (abs.)
a) vojaški poveljnik, častnik, oficir, predpostavljeni, nadrejeni (naspr. gregarius miles): gregarius cavet praepositos T.
b) namestnik v provinci: Suet.; praeposita -ae, f prednica, predstojnica, opatinja (poseb. v samostanih): Eccl.
3. metaf. prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad (pred) kaj, imeti raje: se alteri T., amicitiam patriae Ci., salutem rei publicae vitae suae Ci., hominum Iovisque opulentissimo regno bonam existimationem N.; subst. pt. pf. praepositum -ī, n (nav. v pl.) nekaj izvrstnega, izvrstno, kar ni sicer absolutno dobro, ne gre pa ga zavreči (npr. bogastvo); prevod stoiškega izraza προηγμένον: Ci.
Opomba: Star. pf. praeposivi: Pl.; sinkop. pt. pf. praeposta: Lucr. - praes1, praedis, gen. pl. praedum, m (iz *prae-vas (iz prae in vas, vadis), na napisih pl. praevides = praedes; prim. praestō iz praes stō „stopim za poroka“ = sem porok, jamčim)
1. porok, garánt: populo cavere praedibus et praediis Ci., L.. praedes dare Pl., Ci., Gell., praedem fieri N., Ci. ep., praedem esse pro aliquo Ci.; pren.: vestram virtutem rerum, quas gesturus sum, vadem praedemque habeo Cu. vaša hrabrost (vaš pogum) mi je popolno poroštvo za dejanja, ki se jih lotevam, sex libris tamquam praedibus se ipsum abstringere Ci.
2. meton. imovina poroka (porokov), porokovo imetje: ne L. Plancus praedes tuos venderet Ci., in praedibus praediisque vendendis Ci. pri prodaji porokove imovine in (od obtoženca samega) zastavljenih posestev.