Franja

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

ljubimkati glagol
1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavarNočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.

lock² [lɔk] samostalnik
ključavnica; zapiralnik, zapiralo, zapirač (pri puški); zavora, zaviralo, zastoj v prometu; zatvornica, zapornica
šport čvrst prijem (rokoborba)

dead lock popoln zastoj v prometu
to pick a lock vlomiti
figurativno lock, stock, and barrel vse skupaj, vse povprek, popolnoma
under lock and key pod ključem, zaklenjen
britanska angleščina ock Hospital bolnišnica za spolne bolezni

locor, gl. opombo pod loquor.

lodare

A) v. tr. (pres. lōdo)

1. hvaliti

2. slaviti:
Dio sia lodato! končno
sia lodato Gesù Cristo! relig. hvaljen bodi Jezus Kristus!

B) ➞ lodarsi v. rifl. (pres. mi lōdo) pohvaliti se; bahati se
PREGOVORI: chi si loda s'imbroda preg. lastna hvala se pod mizo valja

lodo moški spol blato, nesnaga; močvirje

hace lodo blatno je (zunaj)
salpicar de lodo z blatom obmetavati; (o)psovati
salir del lodo y caer en el arroyo priti z dežja pod kap

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

lōrīcātiō -ōnis, f (lōrīcāre) „oklepitev, oklepljenje“; metaf.: duplex l. Vitr., Dig. dvojni pod, dvojni tlak.

lóšč (-a) m smalto; smaltatura; ingobbio:
pren. laž skrita pod loščem poštenosti menzogna che si cela sotto la maschera dell'onestà

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

lucidare v. tr. (pres. lucido)

1. (lustrare) loščiti:
lucidare le scarpe pološčiti čevlje
lucidare il pavimento loščiti pod

2. (ricalcare su carta lucida) kopirati, prerisati

luč¹ ženski spol (-i …) (svetilka) die Lampe, die Leuchte; das Licht; der Beleuchtungskörper; (neonska Neonlampe, Neonlicht, plinska Gaslicht, Gaslaterne, za kolo Fahrradlampe)
točkovna luč der Punktstrahler
večna luč Ewiges Licht
luči množina (razsvetljava) die Beleuchtung (prižgati anstellen)
morje luči das Lichtmeer, Lichtermeer
veriga luči die Lichterkette
stikalo za luč der Lichtschalter
luč je prižgana das Licht ist an
prižgati luč Licht machen
ugasiti luč das Licht ausmachen
figurativno ne biti luč (nič posebnega) kein Kirchenlicht sein, keine Leuchte sein
ne dajati luči pod mernik sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

luna ženski spol luna, mesec; mesečina; ogledalo, brušeno steklo (očala); mesečnost; muha(vost)

luna creciente prvi lunin krajec
luna menguante zadnji krajec
luna llena polna luna
luna de miel medeni tedni
luna nueva ščip
armario de luna zrcalna omara
claro de luna lunin svit, mesečina
media luna polmesec; islam; turška država; Am rogljiček
mirar la luna zijati
dejar a uno a la luna de Valencia koga v njegovih pričakovanjih prevarati
quedarse a la luna de Valencia biti prevaran v svojem pričakovanju
dormir a la luna prenočiti pod milim nebom
estar de buena (mala) luna biti dobre (slabe) volje
pedir la luna nekaj nemogočega zahtevati
vir (estar) en la luna biti odsoten s svojimi mislimi
lunas pl lunine spremembe
tener lunas mesečen biti
tener sus lunas imeti čudne domisleke

lupa opt lupa f ; lente f de aumento

vzeti pod lupo (fig) examinar de cerca; escrutar; fam pasar a/c por el tamiz
časovna lupa (film) cámara f lenta; retardador m

lúpa optika magnifying glass, magnifying lens, magnifier; (časovna) slow-motion camera, time-lens

dati, vzeti pod lúpo to examine under a magnifying glass, figurativno to examine closely, to scrutinize

lúpa (optika) loupe ženski spol , verre grossissant

vzeti pod lupo voir une affaire (ali une chose) de prés, examiner qe sur toutes les coutures

Lupicīnus -ī, m Lupicín, rim. moško ime. Poseb.

1. Flavius Lupicīnus, konz. l. 367 po Kr., magister militum za Galijo 359—360 po Kr. (za časa cesarja Julijana), se je vojskoval proti Alamanom, Skotom in Piktom, l. 363 magister militum za Orient (pod cesarjem Jovijanom): Amm. (17, 2; 18, 2; 20, 1; 20, 4; 20, 9; 26, 5; 26, 8).

2. Lupicīnus, l. 376 comes rei militaris per Thracias: Amm. (31, 4).

lutiner [lütine] verbe transitif nagajati, jeziti, mučiti; šaliti se, šale zbijati (quelqu'un s kom), uganjati norčije

lutiner une femme pod pretvezo igre postati predomač z žensko

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.