Franja

pòvratka ž, povràtuša ž žena, ki se od moža vrne k staršem

pozéba ž mraz, šteta od mraza, promrznuće: pozeba cvetja; nevarnost -e v zgodnji pomladi

pozeblína ž šteta od mraza, od mraza uništena vegetacija

pozébsti -zébem pozepsti, uzepsti, promrznuti, propasti od mraza: to noč je vse cvetje pozeblo; kopriva ne pozebe
neće grom u koprivu

prae-cerpō -ere -cerpsī -cerptum (prae in carpere)

1. spredaj potrgati, spredaj požeti: densas aristas Cat., tenera germinum Plin., iubas Stat.

2. poprej (predčasno) potrgati (požeti, pokositi): messes O.

3. metaf.
a) tako rekoč „od ust vzeti (jemati) kaj“, prevze(ma)ti komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si kaj, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: Val. Max. idr., non praecerpo fructum officii tui Ci., laetitia praecerpta L. že prej okušeno veselje, gratiam novitatis et florem epistulae loquacitate praecerpere Plin. iun., vates futura praecerpunt Min. gledajo v prihodnost.
b) delati (narediti) izpiske, izpis(ov)ati, ekscerpirati: cum Aristotelis libros problematorum praecerperemus Gell.

praeter-eā, adv. (ixpt. iz praeter „dalje“ in adv. abl. eā „od tod“)

1. dalje, potem (pri naštevanju): Ter., O., V., H. idr., qui bona patria laceraverat, qui aes alienum conflaverat, praeterea omnes parricidae S., et virtutem … et iustitiam … et prudentiam tuam mihi exposuit, et praterea suavitatem tuam adiunxit, praetera liberalitatem Ci.

2. occ. a) odzdaj, od sedaj, posihdob, v prihodnje: et quisquam numen Iunonis adoret praeterea? V., neque illum praeterea vidit V.
b) mimo tega, poleg tega, razen tega, poleg tega, vrh(u) tega: Ter., H. idr., nihilne vobis in mentem venit, quod praeterea Crasso requiratis? Ci., quidquid praeterea navium habebat, legatis distribuit C., tibi uni concedo, praeterea nemini Ci.

práplodítev -tve ž abiogeneza, postanak života od nežive materije

práštati prâštām
I.
1. oproščati, odpuščati: društvo ne prašta lako nepažnju prema sebi
2. biti ravnodušen do česa: gdje našao slasti, tu joj nije praštao
II. praštati se poslavljati se s kom, od koga: praštati se s kim; kad se praštao s nama, plakao je; praštati se sa životom poslavljati se od življenja, umirati, biti na smrtni postelji

Praxisbezug, der, vezanost na prakso, odvisnost od prakse

praxisfern daleč od prakse

precarious [prikɛ́əriəs] pridevnik (precariously prislov)
negotov, odvisen od okolnosti, odvisen od volje drugega, pomisleka vreden, nestalen; tvegan, nevaren; kočljiv, dvomljiv
pravno preklicen, ki se lahko prekliče

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

predálčje s
1. pregraci, pretinci: predalčje v skrinji
2. drveni skelet od tanjih greda: stene iz lesenega -a

predíven -va -o predivan, od prediva: laneni -i odpadki

predívnat -a -o predivnat, od prediva

predívnica ž, obično mn. biljke od kojih se dobija predivo, pređa

predornína ž okamenotina koja je nastala od lave na zemaljskoj površini

predpòst -ôsta m poklade, vrijeme, vreme od Triju kraljeva do Pepelnice

predželódec -dca m predželudac, svaki od triju odjeljaka (de-) koji se nalaze ispred želuca preživara

prehladíti -ím, prehladi -ite, prehladil -ila
I.
1. prehladiti, odveć ohladiti: prehladiti testo, meso
2. prehladiti: prehladiti otroka
II. prehladiti se prehladiti se, nazepsti, oboljeti od prehlade: pri kopanju se prehladiti; v glavo se prehladiti