Franja

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

laboratorij [ó] moški spol (-a …) das Laboratorium, das Labor; (jezikovni Sprachlabor, kemijski Chemielabor)
delo v laboratoriju die Laborarbeit
mesto v laboratoriju der Laborplatz

Lābrō -ōnis, m Lábron, mesto s pristaniščem v Etruriji (zdaj Livorno): Ci. ep.

Lacedaemōn (Lacedaemo) -onis, acc. -onem (pesn. -ona), abl. -one, loc. -onī, f (Λακεδαίμων) Lakedájmon ali Špárta (Spárta) (z ozemljem), glavno mesto Lakonije: L. idr., dura Ci. ali patiens H. strpni (zaradi strogega načina življenja). Od tod adj. Lacedaemonius 3 (Λακεδαιμόνιος) lakedajmónski, lakónski, spart(an)ski: Lacedaemonia mulier Poeta ap. Ci., hymen (zaradi Hermione) V., Tarentum (ker so ga ustanovili Špartanci) H., O.; subst. Lacedaemonius -iī, m Lakedajmón(ij)ec, Spartánec, prebivalec ali državljan Šparte (Sparte) tj. pripadnik špartanske (spartanske) države ali naroda (Spartanus ali Spartiātēs pomeni le dorsko deželno plemstvo): Ci. idr.; pogosto v pl. Lacedaemoniī -ōrum, m Lakedajmón(ij)ci, Spartánci: Ci. idr., Athenienses auxilium a Lacedaemoniis petiverunt N., toda: Lacedaemonius autem Agesilaus nomine, non potestate fuit rex, sicut ceteri Spartani N.

Lacīnium -iī, n (τὸ Λακίνιον ἄκρον) Lakínij, rt s predgorjem in mesto jugozahodno od Krotona s slovečim Junoninim svetiščem; ker so med razvalinami tega svetišča ohranjeni številni stebri, se rt še danes imenuje Capo delle Colonne: L., Plin. Od tod adj. Lacīnius 3 lakínijski: litora O., promunturium Mel., Plin.; v Junoninem bogočastju: Iuno Lacinia ali Lacinia Iuno Ci., L., Val. Max., Plin., Lact.; diva Lacinia (= Iuno), meton. svetišče lakínijske Junone: attollit se diva Lacinia contra V.

Lacippō -ōnis, m Lakípon (gen. Lakipóna), mesto v Betski Hispaniji: Mel., Plin.

Lacobrīga -ae, f Lakobríga, mesto v Luzitaniji: Mel.

Laeāna -ae, f Lajána, mesto v Arabiji: Plin. Od tod preb. Laeānīta -ae, f Lajanít, preb. Lajane: Plin. Adj. Laeānīticus 3 lajánski: Plin.

Laepa -ae, f Lépa, mesto v Betski Hispaniji: Mel. (?)

Lagos -ī, f Lágos, mesto v Veliki Frigiji: L.

lagun|a ženski spol (-e …) die Lagune (mesto v laguni die Lagunenstadt); v Baltiku: das Haff (obala z lagunami die Haffküste)

lagúna lagune ženski spol

mesto na lagunah ville ženski spol des lagunes, Venise ženski spol

lagúna (-e) f laguna:
pren. mesto na laguni la città della laguna, Venezia

Lambrīca -ae, f Lambríka, mesto v Tarakonski Hispaniji: Mel.

Lamia⁴ -ae, f (Λαμία) Lámija, mesto v Tesaliji (zdaj Zeitun(i)): L., Plin.

Lampsacum -ī, n: Ci., Mel., Plin. in Lampsacus (Lampsacos) -ī, f: L., O., Val. Fl. (Λάμψακος) Lámpsak, mesto ob Helespontu v Miziji (prej imenovano Pityusa, zdaj Lepsek). Od tod adj.
a) Lampsacēnus 3 (Λαμψακηνός) lámpsaški, iz Lámpsaka: homines Ci., urbs Val. Max.; subst. Lampsacēni -ōrum, m. (Λαμψακηνοί) Lampsakéni, Lampsačáni, preb. Lampsaka: Ci., L.
b) Lampsacius 3 (Λαμψάκιος) lámpsaški, iz Lámpsaka: puellae, versus Mart.

Lampsus -ī, f Lámps(os), mesto v Tesaliji: L.

Lancia -ae, f Láncija

1. mesto v Luzitaniji: Plin.

2. mesto v Tarakonski Hispaniji: Fl. — Od tod Lanciēnsēs -ium, m Lancijáni, preb. luzitan(ij)ske ali hispan(ij)ske Lancije: Plin.

Lānuvium -iī, n Lanúvij, mesto v Laciju, južno od Albanskega jezera s slovečim svetiščem Junone Sospite: Ci. , L., O., Sil., Suet. — Soobl. Lānivium -iī, n Lanívij: Plin. — Od tod adj. Lānuvīnus 3 lanúvijski, iz Lanúvija, pri Lanúviju: populus Ca. fr., ager Ci., L., H., magistratus, municipes L., municipium Aur.; subst.
a) Lānuvīnus -ī, m Lanuvín, Lanúvijec: Cat.; pogosteje pl. Lānuvīnī -ōrum, m Lanuvíni, Lanúvijci, preb. Lanuvija: Ci., L.
b) Lānuvīnum -ī, n podeželsko posestvo pri Lanúviju, Lanuvín: Ci. ep.

Lāocoōn (v rokopisih tudi Lāucoōn) -ontis, m (Λαοκόων) Laokoónt, sin Priama in Hekube, Neptunov svečenik v Troji; okoli njega in njegovih dveh sinov sta se ovili in jih zadavili dve kači, ker se je upiral predlogu, da bi lesenega konja pripeljali v mesto: V., Hyg., Plin., Petr. (z obl. Laucoon in abl. Lauconte (?)).