Franja

conclave [kɔ́nkleiv] samostalnik
cerkev konklave; tajen sestanek; zaklenjena tajna soba

to sit in conclave imeti tajen sestanek

condoler [-ue-] sočustvovati; sožalovati

condolerse pomilovati, imeti sočutje (de z)

conducive [kəndjú:siv] pridevnik (conducively prislov) (to, towards)
ki ima za posledico, posledičen; pospeševalen; koristen, ugoden

to be conducive to imeti za posledico, pripeljati do česa; prispevati k čemu

conexión ženski spol zveza, stik

conexión de tierra ozemljitev
tener muchas conexiones dobre zveze imeti

conference [kɔ́nfərəns] samostalnik
posvetovanje, konferenca, pretres; podelitev

to sit in conference zasedati
to hold a conference imeti sejo

conférence [kɔ̃ferɑ̃s] féminin konferenca; posvetovanje; (javno) predavanje; kolokvij

conférence du désarmement, de la paix razorožitvena, mirovna konferenca
conférences pratiques seminar, vaje (na univerzi)
conférence avec projections lumineuses predavanje s projekcijami
conférence de presse tiskovna konferenca
conférence à (ali des) quatre konferenca štirih (velesil)
conférence au sommet konferenca na vrhu
maître masculin de conférences docent (na univerzi)
salle féminin de conférences konferenčna soba; predavalnica
être en conférence konferirati, posvetovati se
faire, donner une conférence imeti predavanje
tenir une conférence imeti konferenco
la conférence piétine, est arrivée au point mort konferenca je prišla na mrtvo točko

conferencia ženski spol razgovor, posvet, konferenca; (javno) predavanje

conferencia de desarme konferenca o razorožitvi
conferencia de la paz mirovna konferenca
conferencia telefónica telefonski pogovor
salón de conferencias predavalnica
celebrar una conferencia imeti konferenco
dar una conferencia imeti predavanje
dar conferencias predavati

conferēnza f

1. konferenca; sestanek:
conferenza internazionale mednarodna konferenca

2. konferenca (vodstveni organ):
conferenza episcopale škofovska konferenca

3. predavanje:
tenere, fare una conferenza imeti predavanje, predavati
conferenza stampa tiskovna, novinarska konferenca

confiance [kɔ̃fjɑ̃s] féminin zaupanje, zaupnost, zaupljivost; samozavest

de confiance v dobri veri, nič hudega sluteč
en confiance z zaupanjem, brez bojazni
abus masculin de confiance zloraba zaupanja
digne de confiance vreden zaupanja
homme masculin, personne féminin de confiance zaupnik, zaupna oseba
maison féminin de confiance solidna tvrdka
place féminin, poste masculin de confiance zaupno mesto, položaj
question féminin de confiance vprašanje zaupnice
vote masculin de confiance glasovanje o zaupnici
avoir confiance en soi biti samozavesten
avoir une confiance totale en quelqu'un imeti popolno zaupanje v koga
acheter un appareil en toute confiance kupiti aparat brez bojazni, (da ne bi dobro deloval)
faire confiance à l'avenir zaupati bodočnosti
(familier) faites-moi confiance! verjemite mi!
donner sa confiance, faire confiance à quelqu'un zaupati komu
gagner la confiance de quelqu'un pridobiti si zaupanje kake osebe
inspirer (la) confiance zbujati zaupanje
jouir de l'entière confiance uživati polno zaupanje
mettre, placer sa confiance en staviti svoje zaupanje v
perdre confiance izgubiti zaupanje
prendre confiance en quelqu'un dobiti zaupanje v koga
trahir, tromper la confiance de quelqu'un izdati, prevarati zaupanje kake osebe

confort [kɔ̃fɔr] masculin udobje, udobnost, komfort

appartement masculin de grand confort stanovanje z vsem komfortom
avoir tout le confort imeti ves komfort
aimer le confort rad imeti udobje
pneu masculin confort pnevmatika širokega preseka in z nizkim pritiskom

confortable [kɔ̃fɔrtabl] adjectif udoben; ki dopušča brezskrbnost; pomirjevalen

hôtel masculin confortable udoben hotel
avoir des revenus confortables imeti lepe dohodke

congé [kɔ̃že] masculin dopust; dovoljenje za dopust, za odsotnost; pouka prost čas, počitnice; slovo; odpoved (službe), odpust (iz službe); odhodno dovoljenje ladji

congé annuel letni dopust
congé de maladie, de convalescence dopust zaradi bolezni, za okrevanje
congés payés plačani dopusti, figuré uslužbenci na plačanem dopustu
après-midi masculin de congé prosto popoldne
audience féminin de congé poslovilna avdienca
délai masculin de congé odpovedni rok
demande féminin de congé prošnja za dopust
jours masculin pluriel de congé pouka prosti dnevi
aller en congé iti na dopust
avoir congé, être en congé imeti dopust, imeti prosto (v šoli)
demander un congé prositi za dopust
demander son congé odpovedati (službo)
donner congé à quelqu'un komu dopust, prosto dati; odpustiti koga, komu odpovedati (službo)
donner congé à un locataire dati odpoved stanovanjskemu najemniku
donner congé de sa chambre odpovedati svojo sobo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
recevoir son congé dobiti odpoved

coniūngō -ere -iūnxī -iūnctum

I. skupno v en jarem vpreči (vpregati): boves Ca., et biiungum prius est, quam bis coniungere binos Lucr. dvovprega je starejša od štirivprege.

— II. pren.

1. (krajevno) strniti (strinjati), (z)vezati, (z)družiti, skleniti (sklepati), spojiti (spajati): Tib., coniungere dextras ardebant V. desnice si podati, naves c. Cu.; z abl. instrumenti: Cels., Suet., Pan primus calamos cerā coniungere plures instituit V., columellas capreolis inter se c. C., turres pontibus c. C. med seboj povezati z mostički. S kom ali s čim?
a) z dat.: Vitr., Cu., Dig., navi onerariae alteram c. C. sklopiti, dextrae c. dextram V. roke si podati, v roke si seči, victricemque petunt dextrae coniungere dextram O., c. pauca huic commentario Hirt. malo pridejati = knjigo nadaljevati, castra castris L. tik tabora tabor postaviti, castra oppido C., aedifica moenibus L. tik zraven zidovja zgraditi, Commius equum coniungit equo Quadrati Hirt. postavi konja ob bok konju (Kvadrata).
b) s cum: Lucr., epistulam cum altera Ci. ep., hunc montem murus circumdatus … cum oppido coniungit C., Uxiorum gentem cum Susianorum satrapea c. Cu. V pass. biti v zvezi, stikati se s čim, držati se česa: qui (portus) in exitu coniunguntur C., haec insula … ponte cum oppido coniungitur C. ta otok je z mostom povezan z mestom.

2. (časovno) (z)vezati, spojiti (spajati): noctem diei C. noč dnevu pridati = pozno v noč marširati; podobno: tristibus dictis atrocia facta c. T. doda(ja)ti, nox eadem necem Britannici et rogum coniunxit T., abstinentiam cibi c. T. še naprej gladovati, consulatus c. Suet. brez prestanka konzulsko čast imeti.

3. (v razmerah in položajih) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), priklopiti (priklapljati); predvsem
a) o vojaškem združevanju: coniuncto exercitu Caesar Gomphos venit C. s skupno (združeno) vojsko; s cum: eas cohortes cum exercitu suo coniunxit C.; z dat.: oppidanos sibi c. Hirt., arma Sidicinis finitimis c. L.; refl.: ut paulatim sese legiones coniungerent C., cum se cum Bibulo coniunxisset C., se Hannibali c. L.; med.: ne tantae nationes coniungantur C., cum aeque coniungi possent L.; potem
b) o kakršni koli osebni zvezi: dedecus est nostrum … te coniungens Ci., inter nos naturā coniuncti et consociati sumus Ci., non dubito, quin … res publica nos inter nos conciliatura coniuncturaque sit Ci. ep., Milonem sibi c. C., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci. ki je stopil v kupčijsko zvezo, coniungi foedere Teucris V.; poseb. o prijateljski, ljubezenski ali sorodstveni zvezi: Cat., Pr., optimum quemque hospitio atque amicitiā c. Ci. ep., me tibi studia communia coniunxerant Ci. ep., se tecum affinitate coniungi cupit N., multos sibi familiari amicitia c. S.; tudi zakonsko zvezati, v zakon združiti, poročiti: filias suas alicuius filiis matrimonio L., feminam sibi matrimonio L., aliquem matrimonio secum Cu., aliquam sibi iusto matrimonio Suet., nec te c. curas O., c. se cum aliquo O. (o nevesti), exin Poppaeae coniungitur T.
c) o abstr.: c. cum probro privato imperii dedecus Ci., eius salutem cum communi salute Ci., quem ego cum deorum laude coniungo Ci. privzemam v slavo, c. prioribus sequentia Q., omnia vota in unum Petr.

4. (s proleptičnim obj.) iz dveh delov združiti, sestaviti: quod (Epicurus) e duplici genere voluptatis coniunctus est Ci. ker je (Epikur = najvišje dobro) sestavljeno iz dveh vrst slasti; pren. z združevanjem skleniti (sklepati): c. Sabinorum coniugia Ci., conubia L., nuptiae non genere ac nobilitate coniunctae Cu., c. amicitiam Ci., societatem amicitiamque S., necessitudinem Ci., bellum …, quod coniungant reges potentissimi Ci. ki jo skupno vojujejo, cum amicis … c. iniuriam Ci. združiti se s prijatelji v krivične namene. — Od tod adj. pt. pf. coniūnctus 3, adv. -ē,

1. (krajevno) zvezan, spojen, združen, neločljiv, skupaj držeč se, skupaj (skupno): passibus coniunctis spatiari O. z združenimi koraki = skupaj, drug z drugim, c. bubilia Vitr., supercilia Suet. skupaj zrasle, coniunctis digitis nasci Icti., c. possessiones Icti., coniuncte de confirmatione … dicere Corn., si quando risus coniuncte re verboque moveatur Ci., coniuncte ferre ab aliquo promulgatas rogationes L.; pren.: si et sapere expetendum sit et valere, coniunctum utrumque magis expetendum est, quam sapere solum …, sapere separatum Ci. Adv. coniuncte (ret.) = v medsebojni zvezi, pogojno: c. videre rationem verborum Ci., c. efferre aliquid Ci. — Skladi: s cum: vita rustica disiuncta a cupiditate et cum officio coniuncta Ci., ea, quae coniuncta cum illis rebus sunt Ci. kar spada k temu, sublicae cum omni opere coniunctae C.; redk. s samim abl.: mendacitas aviditate coniuncta Ci., ratis coniuncta crepidine saxi V.; z dat.: officii praecepta coniuncta naturae Ci., simulatio vanitati est coniunctior quam honestati Ci.

2. occ. meječ s čim, držeč se česa, seseden; nav. z dat.: Dig., occupat coniunctam Cappadociae Paphlagoniam N., Macedonia Thraciae coniuncta Cu., theatrum coniunctum domui C., loca Caesaris castris coniuncta C., Vari castra muro oppidoque coniuncta C. naslanjajoč se na zid, regio coniuncta Oceano Hirt., balnearia coniuncta culinae Vitr., coniuncta tecta muro portisque L.; pren. (časovno) spojen, bližnji, naslednji: quae proelio apud Arbela coniuncta sunt Cu. kar je neposredno sledilo bitki; (o osebah): coniunctus … Sulpicii aetati P. Antistius fuit Ci. je bil Sulpicijev sodobnik, cui (Hortensio) eram aetate coniunctior Ci.

3. po sorodstvu, zakonu, prijateljstvu, mišljenju zvezan, prijateljski, veren, zaupen, bližnji: ubi tecum coniunctus siem Pl., quoniam in re publica coniuncti sumus Ci. ker smo somišljeniki v politiki, qui cum reo criminum societate coniunctus est Ci., cum eo … adeo coniuncte vixit, ut … N., hunc adeo dilexi, nullo ut cum homine coniunctius viverem Ci. ep., quocum coniunctissime et amantissime vixerat Ci., cum quo a condiscipulatu vivebat coniunctissime N.; animum atque animam dico coniuncta teneri inter se Lucr., ut nosmet ipsi inter nos coniunctiores simus Ci., tum et cum iis et inter se coniunctissimos fuisse M. Curium, Ti. Coruncanium memoriae proditum est Ci.; z abl.: Segestani non solum perpetua societate atque amicitia, verum etiam cognatione se cum populo Romano coniunctos esse arbitrantur Ci., propinqua cognatione coniunctus N., propinquitatibus adfinitatibusque coniuncti C., sanguine coniuncti S., coniunctissimus sanguine Vell., propinquitate, sanguine coniunctus Cu., homo coniunctissimus officiis, usu, consuetudine Ci.; z dat.: homo mihi coniunctus fidissimā gratiā Ci., quis mihi in re publica potest aut debet esse coniunctior? Ci., intima familiaritate coniunctus Caesari N., tam coniuncta populo Romano civitas C. tako tesno povezana z rimskim ljudstvom, coniuncti sontibus, ei familiaritate coniunctus Cu., coniunctior illo nemo mihi est O.; redk. abs.: ipsum Pompeium coniunctum non offendit N., coniunctus an alienus Q.; pren. o prijateljstvu, sorodstvu idr.: quae fuit umquam amicitia consularium in nostra civitate coniunctior Ci. ep. zaupnejše (prim.: quod enim par amicitiae consularis fuit umquam in hac civitate coniunctius, quam fuimus inter nos ego et Cn. Pompeius? Ci.), civium Romanorum omnium sanguis coniunctus existimandus est Ci. vsi rimski državljani se morajo imeti za krvne sorodnike; pesn. (fem.) = zakonsko zvezana, omožena, poročena: dandaque opera, ut habeant (servi) … coniunctas conservas, e quibus habeant filios. Eo enim fiunt firmiores ac coniunctiores fundo Varr., o digna coniuncta viro O.; pren. (o vinski trti): si forte eadem est ulmo coniuncta marito Cat. — Od tod subst. coniūnctum -ī, n

1. kot govorna podoba = zveza, zevgma: et coniuncta quaeremus et genera et … Ci.

2. naravoslovno s čim zvezana lastnost: coniunctum est id, quod nusquam sine perniciali discidio potis est seiungi seque gregari Lucr.

connect [kənékt]

1. prehodni glagol (with, to)
zvezati, združiti, povezati

2. neprehodni glagol
biti v zvezi, povezovati se

to be connected with imeti zvezo s; biti zapleten v
to be connected by marriage biti v svaštvu
to think connectedly logično misliti
distantly connected v daljnem sorodstvu
connected to earth uzemljen
well connected iz dobre družine

connection [kənékšən] samostalnik (with)
zveza, stik, priključek; sorodstvo, poznanstvo; spolni stik
pravno izvenzakonska zveza; povezovanje, spojitev; odjemalci
množina (dobre) zveze

to enter into connection navezati stik
to cut the connection pretrgati stike
criminal connection izvenzakonski stik
hot water connections napeljava tople vode
in this connection v tej zvezi, glede na to
to establish a connection navezati stik
železnica to run in connection with imeti zvezo s

conscience [kɔ̃sjɑ̃s] féminin zavest (= conscience morale), vest; vestnost

dans ma conscience, en mon âme et conscience po mojem prepričanju
en (bonne, sûreté de) conscience odkrito; pošteno
par acquit de conscience za pomirjenje vesti
sans conscience brezvesten, brezvestno
sur mon honneur et conscience pri moji časti in vesti
la main sur la conscience roko na srce, čisto pošteno, iskreno
conscience du, de son devoir zavest, čut za dolžnost
conscience collective, de classe kolektivna, razredna zavest
conscience professionnelle poklicna vestnost
conscience de soi, du moi samozavest
cas masculin de conscience stvar, vprašanje vesti
directeur masculin de conscience (religion) spovednik
homme masculin de conscience vesten človek
liberté féminin de conscience svoboda vesti
objecteur masculin, objection féminin de conscience odklanjalec, odklanjanje služenja vojaščine
voix féminin de conscience glas vesti
s'adresser à la conscience de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
agir, parler selon (ali: suivant) sa conscience delati, govoriti po svoji vesti
avoir conscience de quelque chose zavedati se česa
avoir de la conscience biti vesten
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir la conscience large, élastique imeti kosmato vest
avoir la conscience en paix, en repos imeti mirno vest
avoir la conscience tranquille, chargée imeti mirno, težko vest
décharger, libérer, soulager sa conscience olajšati si vest
dire tout ce qu'on a sur la conscience ničesar ne prikrivati, povedati vse, kar imamo na vesti
faire son examen de conscience vest si izprašati
je (me) fais (une) conscience de quelque chose vest me peče zaradi česa
je me fais un cas de conscience de quelque chose vest me grize zaradi
mettre de la conscience vestno delati (à na, pri)
mettre quelque chose sur la conscience de quelqu'un koga odgovornega delati za kaj; komu kaj na srce položiti
mettre beaucoup de conscience dans son travail opravljati vestno svoje delo
perdre conscience izgubiti zavest
prendre conscience de zavedati se
il a pris conscience de sa faiblesse zavedel se je svoje slabosti

cōnscientia -ae, f (cōnscīre)

I. sovednost, soznanje, hkratna vednost: ad quos conscientiae contagio pertinebit Ci., se conscientiae scelere devinxit Ci., obligantur communi inter se conscientia Ci., simul adsumptis in conscientiam Othone et Senecione T., simulatā conscientiā T. kakor da bi se bili sporazumeli, purgare publicam conscientiam Iust. državni sporazum; s subjektnim gen.: constrictam iam horum omnium conscientiā teneri coniurationem tuam non vides? Ci., unius liberti conscientiā uti T. edinega osvobojenca imeti za sovedca; z objektnim gen.: Q., propter conscientiam mei sceleris Ci., c. coniurationis, facti, facinoris T. —

II.

1. svest, zavest, zavedanje, zavednost, trdno prepričanje, popolna vednost, spomin, čut: ut nostram stabilem conscientiam contemnamus Ci. samozavest, in gravi fortuna conscientiā suā niti Ci., illud se tacere conscientiam suam non pati L. njegovo prepričanje, ex nulla conscientia de culpa S. ker si nisem v svesti nobene krivde, in veris quoque sufficit conscientia Q. samoobčutje, salvā conscientiā Sen. ph. brez škode za moje prepričanje, ne krateč mojega prepričanja; z objektnim gen.: Hirt., Vell., T. idr., erectus pulcherrimi facti conscientiā Ci., c. bene actae vitae, recentis maleficii, scelerum tuorum, mediocrium delictorum Ci., contracti culpā periculi L., virium nostrarum et suarum L., infirmitatis suae Q.; tudi v pl.: te conscientiae stimulant maleficiorum tuorum Ci.; redk. z odvisnim vprašanjem ali ACI: conscientiā, quid abesset virium L., inerat conscientia triumphum derisui fuisse T. bil si je v svesti, da je bilo zmagoslavje v zasmeh; po skladu glag. timendi: ex conscientia, ne, quod vetuerat, videretur emisse T. v bojazljivi zavesti, da bi se utegnilo zdeti.

2. vednost, da je kdo kaj prav ali napak storil, vest (dobra ali slaba): Front., Lact., maximi aestimare conscientiam mentis suae, quae optimorum consiliorum testis nobis erit Ci., c. praeclara Ci., recta Ci. ep., egregia L., bona, optima Cu., Sen. ph., Q., Plin. iun. idr., mala S., Q.; occ.
a) dobra vest: magna vis est conscientiae Ci., conscientiā fretus Cu.; preg.: conscientia mille testes Q.
b) slaba vest: Corn., Auct. b. Afr., Ph., nulla conscientia exanimatus Romam venit Ci., conscientiā morderi Ci., suae quemque conscientiae animi terrent Ci. pečejo slabe vesti, conscientiā ictus aperit litteras L. ker ga je vznemirjala slaba vest, conscientia mentem vexat S., ex conscientia diffidens rebus suis S., modestiam in conscientiam ducere S. za znamenje slabe vesti jemati, aliquae conscientiae notae Cu., stimulante conscientiā Cu., conscientiā flagellari Sen. ph., conscientiā impulsus Q.

consecuencia ženski spol posledica; posledičnost, zaporednost

guardar consecuencia dosledno ravnati
a consecuencia torej, potemtakem, zato
a consecuencia de zaradi
en consecuencia de zaradi, v smislu, po
por consecuencia torej, potemtakem
sacar en consecuencia sklepati, izvajati (iz)
sacar la consecuencia izvajati konsekvence, ustrezno ravnati
ser de consecuencia pomemben biti
tener como consecuencia imeti za posledico
traer a consecuencia pretehtati, premisliti
traer (tener) consecuencias imeti posledice

consegna f

1. predaja, izročitev, vročitev, varstvo; dostava:
prendere, ricevere, dare qcs. in consegna kaj vzeti, sprejeti, dati v varstvo
avere qcs. in consegna skrbeti za kaj, imeti kaj v varstvu
fare, dare la consegna di un ufficio izvršiti primopredajo urada, oddelka
all'atto della consegna ob predaji
ordine di consegna nalog za dostavo
consegna a domicilio dostava na dom

2. voj. ukaz:
osservare la consegna spoštovati ukaz
passare le consegne izvršiti primopredajo

3. voj. prepoved izhoda (iz kasarne):
punire con venti giorni di consegna kaznovati z dvajsetdnevno prepovedjo izhoda

conseil [kɔ̃sɛj] masculin nasvet, svet; posvet(ovanje); premislek, preudarek; svetovalec; svet, seja sveta; posvetovalnica

sur mon conseil na moj nasvet
conseil administratif, d'administration upravni svet, kuratorij
conseil d'ami prijateljski nasvet
conseil de cabinet ministrski svet
conseil de classe učiteljska, razredna, ocenjevalna konferenca
consultatif (po)svetovalni svet
conseil de discipline disciplinsko sodišče
conseil économique ekonomski, gospodarski svet
conseil d'entreprise obratni svet (v podjetju)
Conseil d'Etat državni svet
Conseil de l'Europe Evropski svet
conseil fédéral zvezni svet
conseil de guerre vojno sodišče
conseil judiciaire kurator (mladoletnika ipd)
conseil juridique pravni zastopnik
conseil des ministres ministrski svet (pod predsedstvom predsednika republike)
Conseil national de la Résistance Nacionalni svet odporniškega gibanja
conseil municipal občinski, mestni svet
conseil d'ouvriers delavski svet
conseil des parents roditeljski svet
conseil des prud'hommes sodišče za spore v delovnem razmerju
Conseil de la République Svet republike (prej senat)
Conseil de la Sécurité Varnostni svet
conseil de révision (militaire) revizijska komisija
conseil suprême vrhovni svet
conseil de surveillance (commerce) nadzorni svet
chambre féminin du conseil posvetovalnica
président masculin du Conseil ministrski predsednik
ingénieur-conseil inženir svetovalec
demander conseil à quelqu'un koga za svet vprašati
être de bon conseil znati dobro svetovati, biti pameten
passer en conseil de discipline priti pred disciplinsko sodišče
prendre conseil de quelqu'un posvetovati se s kom, poslušati koga
ne prendre conseil que de sa tête ne si pustiti svetovati, le po svoji glavi napraviti
prendre conseil de son bonnet de nuit (figuré) prespati kaj
suivre un conseil ravnati se po nasvetu
tenir conseil imeti sejo, posvet; posvetovati se
tenir conseil avec quelqu'un posvetovati se s kom
la nuit porte conseil (proverbe) dober svet pride čez noč