Franja

polovíčarski halfway, fudged, superficial; inefficient; (šušmarski) bungling, botching; unfinished

polovíčarsko delo botched work
polovíčarsko napraviti to do things by halves, to fudge

polovíčarski (-a -o) adj.

1. superficiale, inerto, inerte, titubante

2. pasticcione, arruffone:
polovičarsko delo lavoro raffazzonato, abborracciato, fatto a metà

3. di compromesso

polso m

1. anat. zapestje

2. med. utrip, pulz; utripanje, bitje:
polso debole, frequente, regolare slaboten, hiter, enakomeren utrip:
tastare il polso a qcn. pren. komu izmeriti pulz

3. pren. krepek značaj, moč, odločnost:
lavoro di polso zahtevno delo
polso ferreo, fermo trdna odločenost
scrittore di polso pisatelj pristnega, krepkega navdiha
uomo di polso odločen, energičen mož

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano

pomladansk|i (-a, -o) frühlingshaft; Frühlings-, Frühjahrs- (dah der Frühlingshauch, mesec der Frühlingsmonat, plašč der Frühjahrsmantel, sejem die Frühjahrsmesse, kolekcija die Frühjahrskollektion, moda die Frühjahrsmode, agronomija in vrtnarstvo setev die Frühjahrsaussaat, solata der Frühlingssalat, medicina utrujenost die Frühjahrsmüdigkeit, čiščenje der Frühjahrsputz, delo die Frühjahrsarbeit, občutje das Frühlingsgefühl)

ponóven (-vna -o) adj. ripetuto, reiterato, nuovo, secondo; ekst. recidivo:
ponovni obtoženec imputato recidivo
ponovni pregled una seconda visita
ponovna ekshumacija riesumazione
ponovna kontrola riesame
ponovna obdelava rielaborazione
ponovna oborožitev riarmamento, riarmo
ponovna osvojitev riconquista
ponovna pojava ricomparsa
ponovna postavitev (v funkcijo) reintegrazione
ponovna potrditev riconferma, riprova
ponovna razdelitev ridistribuzione
ponovna uporaba riuso, riutilizzazione
ponovna ureditev riassestamento
ponovna usposobitev za delo riabilitazione
ponovna vključitev reinserimento, reintegrazione
ponovna zaposlitev reimpiego
ponovni padec ricaduta

pont [pɔ̃] masculin most; paluba, ladijski krov

le pont (figuré) delavniki, ko se ne dela (npr. med dvema praznikoma)
pont aérien zračni most
pont aux ânes (figuré) oslovski most (Pitagorov izrek), splošno znana banalnost
pont aqueduc, pont-canal masculin akvedukt
pont d'atterrissage pristajalni most, paluba (na letalonosilki)
pont d'autoroute most na avtostradi
pont basculant, à bascule zvrnljiv most
pont de bateaux, de pontons pontonski most
pont cantilever, à consoles most na stebrih
pont en chaînes most na verigah
ponts et chaussées urad za gradajo in vzdrževanje cest
pont de chemin de fer železniški most
pont de circonstance pomožni, zasilni most
pont dormant mostiček (čez jarek)
pont d'envol vzletni most, vzletišče (na letalonosilki)
pont en fer et en acier, métallique železen most
pont-levis masculin, histoire vzdižni most
pont en maçonnerie zidan most
pont roulant tekoči most
pont-route masculin cestni most
pont suspendu viseči most
pont tournant vrtljiv most, (železnica) vrtljiva plošča
navire masculin à trois ponts, un trois- ponts ladja s tremi palubami
constituer, créer une tête de pont (militaire) napraviti mostišče
couper, brûler les ponts (figuré) podreti, požgati vse mostove (za seboj)
couper dans le pont (figuré, populaire) pustiti se prevarati
faire le pont ne delati na delavnik med dvema praznikoma
faire le pont à quelqu'un zavzeti se za koga
faire un pont d'or à quelqu'un nuditi komu veliko plačo, plačilo za neko delo
jeter, lancer un pont (tudi figuré) napraviti most
il passera de l'eau sous le pont avant que ça se fasse (figuré) preteklo bo precej časa, preden bo to narejeno
replier un pont podreti most
servir de pont (figuré) biti posrednik, posredovati
traverser un pont iti čez most

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

ponúdba offer; bid, bidding; proffer; tender; (ženitna ipd.) overture

najnižja ponúdba (pri licitaciji za kako delo) the lowest tender
nižja ponúdba underbid
ponúdba in povpraševanje supply and demand
raziskovalna ponúdba research tender
ženitna ponúdba offer (ali proposal) of marriage
oseba, ki ji predložimo ponúdbo ZDA tenderee
predložiti ponúdbo to submit a tender
odbiti ponúdbo to turn down an offer
razpisati licitacijo za ponúdbe to invite tenders
sprejemamo ponúdbe we are open to receive tenders
staviti višjo ponúdbo to outbid

popólnost (-i) f

1. compiutezza, completezza, interezza

2. impeccabilità, perfezione; rifinitezza:
delo izpeljati do popolnosti condurre a perfezione un lavoro

poprijéti

pošteno poprijéti za delo to go (ali to set) to work with a will; to launch out (into)

poprijéti se mettre à, donner un coup de main

poprijeti za delo se mettre à travailler (ali à l'œuvre), mettre la main à l'œuvre (ali à l'ouvrage, familiarno à la pâte)

population [-sjɔ̃] féminin prebivalstvo

population active, à charge aktivno (ki opravlja kako službo ali delo), neaktivno (pasivno) prebivalstvo
population autochtone prvotno prebivalstvo, pranaseljenci, domačini
population de la campagne, des villes (ali: urbaine) podeželsko, mestno prebivalstvo
population civile civilno prebivalstvo
population ouvrière delavstvo
populations laborieuses delovno ljudstvo
population scolaire število (vseh) učencev, študentov itd.
accroissement masculin de la population naraščanje prebivalstva
excédent masculin de population presežek prebivalstva
recensement masculin, dénombrement masculin (de la population) ljudsko štetje
excès masculin de population preobljudenost

porabíti employer, user de, faire usage de, mettre ; (izčrpati rezerve) épuiser ; (izdati) dépenser ; (potrošiti) consommer, consumer, manger ; (svoje sile) se dépenser

porabiti eno uro za neko delo mettre une heure à un travail
porabiti moči épuiser ses forces
ves popoldan porabiti za pisanje employer tout l'après-midi à écrire
ta aparat porabi malo elektrike cet appareil consomme peu d'électricité
porabili ste preveč denarja vous avez dépensé trop d'argent

porábiti consumir ; (izčrpati) apurar, agotar ; (izdati, potrošiti) gastar

porabiti eno uro za neko delo gastar una hora en un trabajo
porabiti moči gastar fuerzas, gastar energías

porabljen (-a, -o) verbraucht, aufgebraucht
porabljeni čas der Zeitaufwand
porabljeno delo der Arbeitsaufwand
nadomestilo za porabljeni material der Nachschub

poríniti (-em) | porívati (-am) perf., imperf.

1. spingere, sospingere, spostare

2. spingere, dare una spinta, dare spinte

3. pog. pren. scaricare, scartare, addossare, rifilare:
nekvalitetne proizvode so porinili v zaloge hanno scaricato i prodotti difettosi tra le scorte
zoprno delo so porinili meni hanno addossato a me il lavoro più spiacevole

4. ficcare, piantare, immergere:
poriniti nož v prsi ficcare il coltello nel petto

5. pren. šport. segnare, andare a rete:
poriniti žogo v mrežo segnare, segnare un gol

6. vulg.
porívati (koga) scopare, fottere, chiavare (qcn.)

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

portal-to-portal [pɔ́:tltəpɔ́:tl] pridevnik

portal-to-portal pay ameriško, ekonomija plačilo za delo od prihoda v tovarno do odhoda

posád posáda (delovna izmena) shift

dnevna (nočna) posád, posáda the day (night) shift
delo v posád, posádaih shift work