Franja

nasípati to pour; to strew

nasípati grah v lonec to pour peas into a pot
nasípati s peskom to sand
nasípati s prodom to gravel; (cesto z gramozom) to metal, to macadamize; (delati nasip) to build a dyke (ali dam); (obalo) to build (ali raise) an embankment

naslanja|ti (-m) nasloniti anlehnen, lehnen (na an/gegen)
naslanjati se sich anlehnen (s hrbtom na zid mit dem Rücken an die Wand, na naglašeno besedo pred seboj an das vorhergehende betonte Wort, na vzor an ein Vorbild), sich lehnen an, (sloneti) čez: sich lehnen über, skozi okno: aus dem Fenster lehnen
ne naslanjajte se skozi okno! nicht hinauslehnen!
(opirati se) sich stützen auf, figurativno beruhen auf

naslov¹ moški spol (-a …) (adresa) die Anschrift, Postanschrift, die Adresse
telegrafski naslov Telegrammkurzanschrift, Telegrammadresse
(kontaktni Kontaktadresse, lažni Deckadresse, za primer nesreče Notadresse, počitniški Urlaubsadresse, Urlaubsanschrift, privatni Privatadresse)
nalepnica z naslovom die Aufklebeadresse
obesek z naslovom die Anhängeadresse
na naslov an die Adresse/ Anschrift, per Adresse
figurativno obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden

naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

nasprótni dokaz counterevidence
nasprótna izjava counterdeclaration
nasprótna sila counterforce; opposed force
nasprótna stran ulice the opposite side of the street
nasprótna stranka the opposite party
nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
biti čisto naspróten od to be opposite to
igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done

nasprótje contrast, contrary, opposite; opposition, contrariety; antonym

biti nasprótje to be in contradiction (with)
v nasprótju z... unlike..., in opposition to, in contrast to; in contradistinction to
biti v kričečem (ostrem) nasprótju z to be in striking contrast to
v nasprótju z vami sem jaz optimist unlike you I am an optimist
v nasprótju z našimi pričakovanji contrary to our expectations

nastániti to lodge; to accommodate; to house; (vojake) to billet, to quarter

nastániti se to take (up) lodgings (ali one's abode); (v hotelu) to stay at a hotel, to put up at a hotel; (naseliti se) to settle (down)
v katerem hotelu si se nastanil? what hotel are you staying at?
nastanil sem se v neki gostilni I put up at an inn
nastániti se (vseliti se) pri kom to move in, to quarter oneself on someone

nastavi|ti¹ (-m) nastavljati setzen (an, auf); past: stellen, zanko: (eine Schlinge) legen
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
nastaviti past (jemandem) eine Falle stellen
nastaviti pištolo na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen
nastaviti vabo einen Köder auswerfen
nastaviti zanko Fallstricke/einen Fallstrick legen
nastaviti roko za denar: die Hand hinhalten/[offenhalten] offen halten
nastaviti uho das Ohr spitzen

naškropíti to sprinkle (z with); to water (trato the lawn); to spray

naškropíti rastline z insekticidom to spray plants with an insecticide

nauculor -ārī (naucula) pluti z ladjico, pluti s čolničem: an aestuantis iam profectus ad Baias piger Lucrino nauculatur in stagno? Mart. (po nekaterih izdajah naviculatur).

navajen (-a, -o) gewohnt, gewöhnt
navajen zmag/na zmage sieggewohnt
biti navajen gewohnt sein (an), es gewohnt sein (zu)
ne več navajen nicht mehr gewohnt, entwöhnt

navajenost ženski spol (-i …) die Gewöhnung (na an)

navál (gneča) throng, press; crowd; (v trgovine, božični) (Christmas) rush; (napad) attack, assault; (jeze, strasti) fit

biti kos naválu to cope with the rush
navál na banko run on a bank
navál na blago rush on an article
zavzeti v naválu (jurišu) to take by storm
navál odjemalcev crowd of customers

navduševáti navdúšiti to make enthusiastic (za for, about), to enrapture; to fill with enthusiasm (za for); to send into raptures; to transport

navduševáti, navdúšiti se to become enthusiastic (about something), to become enraptured (with something), to be an enthusiastic lover of something, to be in raptures, to go into raptures (over something); to be carried away (by something), pogovorno to enthuse (about, over)
navduševáti, navdúšiti svoje poslušalstvo to send one's audience into ecstasies (ali raptures)

navezan [é] (-a, -o) gebunden, verbunden
čustveno: biti navezan na hängen an, verbunden sein
(zemljo erdverbunden)

navsezadnje

1. (čisto nazadnje) schließlich; (končno pa le) zu guter Letzt, letztendlich

2. (če prav premislimo) letzten Endes (navsezadnje ni on kriv za X letzten Endes ist er nicht [schuld] Schuld an X); am Ende (to je navsezadnje isto das ist am Ende dasselbe)

3. (a vendarle) letztlich (navsezadnje nekoristen letztlich nutzlos)

4. (saj) schließlich (navsezadnje je moj brat er ist schließlich mein Bruder)

necessitūdō -inis, f (necesse)

I.

1. tesna (neločljiva) zveza, zvezanost, povezanost, tesno razmerje: n. rerum Ci. povezanost stvari, necessitudinem coniungere cum aliquo Ci. skleniti zvezo s kom, zvezati se s kom, amicitiae n. Ci. prijateljsko razmerje, tudi v pl.: M. Crassus, quocum mihi omnes erant amicitiae necessitudines Ci. zgolj prijateljski odnosi, vsakovrstna prijateljska razmerja; occ. sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: Gell., Iugurthae filia Bocchi nupserat. Verum ea necessitudo apud Numidas Maurosque levis ducitur S., n. aut cognatio, n. et affinitas Ci., n. fraterna Ci., n. liberorum Ci. ep., nulla tibi cum isto cognatio, nulla necessitudo est Ci., si nostram in accusatione sua necessitudinem (v starejših izdajah necessitatem) familiaritatemque violasset Ci., nomina necessitudinum mutavit Ci. sorodstvene razmere, mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., ut Lysonem recipias in necessitudinem tuam Ci. da nakloniš Lizonu svojo gostoljubnost, da gostoljubno sprejmeš Lizona, n. quaestoris cum praetore Ci. tovarištvo, prijateljstvo, sortis N. uradniško (uradno) prijateljstvo, necessitudo = zaščitništvo: cum municipio Caleno, quocum mihi magna necessitudo est Ci. ep. (Ad fam. 9, 13, 3), propter necessitudines regni C. zaradi svojih zvez (svoje prijateljske zveze) s kraljevo družino.

2. meton. necessitudines sorodniki, družina, rodbina, prijatelji: Eutr., Vitellius respectu suarum necessitudinum nihil in Domitianum atrox parabat T., revisere necessitudines Suet., remisit tamen hosti iudicato necessitudines amicosque omnes Suet., Quibus ex causis necessitudines eius inter meas numero, filium in primis, Nymphidium Lupum Plin. iun., crederes Alexandrum inter suas necessitudines flere et solacia non adhibere, sed quaerere Cu. med svojimi prijatelji, relictis obsidum loco necessitudinibus suis Amm. —

II. potreba, potrebnost, neodvrnljivost, nuja, sila, nujen (težak) položaj, nujne, (pri)silne okoliščine, teža okoliščin (razmer), težke razmere: non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., necessitudo etiam timidos fortes facit S., necessitudinem alicui imponere, necessitudinem alicui demere S., n. rei S. potreba, coactus rerum necessitudine S. primoran po nuji okoliščin, pod težo okoliščin, an necessitudine, quod alio modo agi non possit Ci., esse quasdam cum adiunctione necessitudines Ci., Iuliae Augustae valitudo atrox necessitudinem principi fecit festinati in urbem reditūs T. je prisililo cesarja k hitri vrnitvi v Rim, n. rei publicae T., miserrima Vell.

nedelj|a [é] ženski spol (-e …) der Sonntag (bela weißer Sonntag, binkoštna Pfingstsonntag, cvetna Palmsonntag, postna Fastensonntag, pustna Karnevalssonntag, Faschingssonntag, tiha Passionssonntag; velikonočna Ostersonntag, volilna Wahlsonntag)
praznovanje nedelje die Sonntagsheiligung
ob nedeljah sonntags
delo ob nedeljah die Sonntagsarbeit
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
v nedeljo am Sonntag
v nedeljo zvečer am Sonntagabend
figurativno ni vsak dan nedelja es ist nicht alle Tage Sonntag

nedolóčen indefinite; undetermined; uncertain; vague; (rok) undefined

za nedolóčen čas for an indefinite (ali undetermined) period
nedolóčni člen (zaimek) indefinite article (pronoun)

negōtiātor -ōris, m (negōtiārī)

1. veletrgovec, menjalec, bančnik, bankir: mercator an negotiator an arator an pecuarius Ci., negotiatoribus comis, mercatoribus iustus Ci.

2.
a) (v cesarski dobi) sploh trgovec, prekupčevalec, poslovnež, trgovski posrednik: aliquis sordidae mercis negotiator Q., melius aditus portusque per commercia et negotiatores cogniti T., praeclusit cunctos negotiatores Suet., Protarchi negotiatoris filius Iust., negotiatore natus Iust., n. vestiarius, frumentarius Icti., trucidati negotiatores Vell., negotiatoribus maximam immunitatem dedit Lamp.
b) upravnik trgovine, poslovodja, nadzornik: Labeo ap. Dig., quos (sc. homines armatos) … partim a negotiatoribus coëgerat C.

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled