Franja

igrati se z mislijo frazem
(premišljevati) ▸ játszik a gondolattal
Že dalj časa se igram z mislijo o glasbeni parodiji, pa še ni dozorela. ▸ Már régóta játszom a gondolattal, hogy írok egy zenei paródiát, de még nem érett meg bennem.

il art. determ. m sing.

1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka

2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši

4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija

il-laesus (in-laesus) 3 (in¹ + laesus iz laedere) nepoškodovan, nedotaknjen, neomadeževan, neranjen, neoskrunjen: Sen. ph. idr., illaesos miranti praebuit artūs O., (Crispinilla) apud Galbām … inlaesa T. ki ji ni nič žalega storil, corpus iuventum integrum illaesum Plin. iun.

il-licitus (in-licitus) 3 (in [priv.] + licitus) nedovoljen: amor T., exactiones T., lampas caeli Stat. (o streli, ker se ni smel nihče dotakniti stvari, ki jo je zadela); subst. licita atque inlicita foedatus T.; adv. il-licitē (in-licitē) brez dovoljenja, nedovoljeno: Icti. idr.

imaginación ženski spol domišljija, fantazija, prazna domišljija; predsodek

libros de imaginación romani
no pasar por la imaginación ne priti na pamet
ni por imaginación za nobeno ceno

imaginar izmisliti (si), predstavljati si; slutiti, domnevati; domišljati si, na misel priti; bloditi

¡ni imaginarlo siquiera! še daleč ne! ni misliti kaj takega!
nunca lo hubiera imaginado nikdar si ne bi bil tega mislil
imaginarse predstavljati si
¡imagínese! predstavljajte si! zamislite si!

imagination [-sjɔ̃] féminin domišljija, fantazija; domiselnost; misel, ideja; domislek, izmišljotina

en, par l'imagination v domišljiji, v mislih
avoir de l'imagination biti domiseln, iznajdljiv
cela passe l'imagination tega si ni moči predstavljati
se repaître d'imaginations (figuré) živeti v oblakih

imagine [imǽdžin]

1. prehodni glagol
predstavljati si, (za)misliti si, umisliti si

2. neprehodni glagol
misliti, meniti, domišljati si

just imagine! samo pomisli!
it is not to be imagined tega si ni mogoče predstavljati

ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest

imbattable [ɛ̃batabl] adjectif nepremagljiv

équipe féminin imbattable nepremagljivo moštvo
prix masculin imbattable zadnja, najnižja možna cena
record masculin imbattable rekord, ki ga ni moči potolči

im-bellis (in-bellis) -e (in [priv.], bellum)

1. nebojevit, ki nima rad vojne, ki mrzi vojno: maior numerus, sed imbellior T. manj sposobno za boj, i. multitudo L. žene in otroci, i. dii O. Venera in Amor, i. lyra, cithara H., fulgor auri Q.; pesn.: imbelle telum V. ki se ni vrglo z močjo vojaka.

2. occ. ne hraber, bojazljiv, strahopeten: ut imbelles timidique videamur Ci., ignavus et imb. L.

3. brez vojne, miren, spokojen, tih: imbellis … Indus V., imb. cervi V., i. columba H.; potem: imb. Tarentum H., imbellem annum agere L., i. fretum Stat., i. somnus Stat.

imbroccare¹ v. tr. (pres. imbrōcco) zadeti; ekst. uganiti:
imbroccarla giusta uganiti, zadeti
non ne imbrocca una! še ene ni uganil! smola pa taka!

imitation [-tasjɔ̃] féminin posnemanje, posnetek; oponašanje; imitacija; kopiranje, kopija

à l'imitation de po zgledu, vzorcu
d'imitation en imitation nepristen
c'est de l'imitation to ni pristno
imitation cuir umetno usnje
au-dessus de toute imitation neprekosljiv
se méfier des imitations! svarimo pred imitacijami!

im-mānis (in-mānis) -e, adv. immāne in pozno immāniter (in [priv.], mānus dober, mil; prim. māne) nemil, neprijazen, grozen, in sicer

1. (po kakovosti, bistvu): strašen, strahovit, strahoten, divji, grozen, grozovit: Suet., Ap., Mel., Fl., immanis, quia non bonus, sed crudelis et terribilis, manum enim bonum dicitur, unde dii manes Isid., sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., inmanes aliae bestiae, aliae cicures Ci. divje … krotke, tam i. Hannibal Ci., Verres i. Ci., flumen, saxa V., inmanissimum monstrum Ci., ipse enim mansuetus, versus inmanis Ci., inmanes barbari Ci., i. gens, natio Ci., mores feri inmanisque natura Ci., i. avaritia S., consuetudo, crudelitas, libidines Ci., facinus Ci., V., scelus, terror Ci., ira inter hanc vitam perpolitam et illam inmanem quid interest? Ci.
a) subst.: inmania credebantur T. grozne stvari; pesn.: inmanis in antro bacchatur vates V. grozno besni, divja …
b) s sup. na -ū: immanis visu Val. Fl.; z inf.: constitit immanis cerni immanisque timeri Stat.; adv.: fluctus immane sonat V., leo hians immane V., immane fremunt torrentes Cl., immaniter saevire per ea loca Amm., immaniter vivere Aug.

2. (po zunanjosti, velikosti): čez mero velik, velikanski, ogromen, neizmeren, izreden: S. fr., Lucr., Vell., Ap., Eutr., idr., inmani corporum magnitudine homines C., i. corpus V., i. anguis L., tegumen immane leonis V., in tuis inmanibus poculis Ci., et illa fuit pecunia inmanis, haec parvola Ci., istius ingens inmanisque praeda Ci., i. antrum, barathrum, telum, volnus V., i. pondus V., templa Iovi inmania posuit V., (Herculis) … inmanibus actis O., immaniter clamare Gell.; pogosto v neutr. po gr. ἀμήχανον ὅσον: immane quantum grozno (je), kako zelo, prav zelo, silno: Civilis … inmane quantum suis pavoris indidit T., vino … acinaces inmane quantum discrepat H. (ind. stoji, ker se ta stalnemu besedilu podobni izraz ni več čutil kot odvisno vprašanje).

im-memor (in-memor) -oris

1. pozabljajoč, pozabljiv, ki ne pomni česa, ki ne misli na kaj: magna haec inmemoris ingenii signa Ci., immemori discedens pectore coniunx Cat. z brezčutnim srcem, quae tam inmemor posteritas reperietur? Ci., possimne ingratus et immemor esse? O.; z objektnim gen.: milites immemores sacramenti L., i. benefici Enn., Ter., Ci. nehvaležen, quis est civis tam inmemor patriae? Ci., inmemores dignitatis suae Ci., senatum … eorum officii non inmemorem fore Ci. da se bo … spomnil, in testando nepotis inm. T. se ga ni spomnil, equus inmemor herbae V. (gl. herba), stragem continuarent praedae inmemores T. ne da bi mislili na … ; z inf.: suum qui officium facere est immemor Pl.; z ACI: immemor Chaeream Cassium nominari Suet.

2. act. = ki povzroča pozabljivost, ki jemlje spo-min: (o Lete) amnis Stat., gurges Sil.

imme-rēns (in-merēns) -entis, adv. immerenter (Val. Max.) „ne zaslužujoč“ = nekriv, nedolžen: Lucr., Suet., immerentes ut sceleratos occidunt N., dominus i. H.; o pojmih: interdum quae immerentia sunt (kar ni nič zakrivilo), supremi fati titulum occupant Val. Max.

im-migrō (in-migrō) -āre -āvī naseliti se, vseliti se, nastaniti se: Pl., in domum et in hortos paternos Ci., deos ex suis templis in eius aedīs inmigrare nolebant Ci.; metaf.: in ingenium suum i. Pl. postati sam svoj, ut ea (translata) verba non irruisse in alienum locum, sed immigrasse in suum diceres Ci. da se ni nobena vrnila na nepravo mesto, ampak je vsaka zavzela pravi prostor, in rem publicam avaritia immigravit L.

im-mūnis (in-mūnis), stlat. immoenis -e (in [priv.], mūnia) prost obveznosti (dajatve ali dela)

1. occ.
a) prost davkov: nos piratas inmunes, socios vectigales habemus Ci., Centuripini et Halaesini inmunes populi Ci., cives apud Iugurtham inmunes S.; tako tudi o zemljiščih: qui agros inmunes liberosque arant Ci., duo milia iugerum inmunia Ci., praedia inmunia meliore condicione sunt, quam illa, quae pensitant Ci.; z objektnim gen.: i. portoriorum L.; metaf. ne da bi prinašal prispevke (gr. σύμβολον) ali darila: Gell. te inmunem tingere meis poculis (nolo) H. ne da bi prispeval k skupnemu pikniku, (prim. gr. ἀσύμβολος), quem scis inmunem Cinarae placuisse rapaci H. ne da bi dajal daril, brez daril, inmunis … fucus V. ob prispevkih drugih živeči = zajedavski —, brezdelni trot.
b) prost vojaške službe, — vojaščine: una centuria immunis facta est militiā L., immunes militarium operum L., ceterorum inmunes nisi hostis propulsandi T. sicer prosti vojaške službe, le zavezani bojevati se: immunes ab omni opere Suet.

2. meton. dolžnosti (obveznosti) zanemarjajoč, nevesten, nepostrežljiv: Pl., virtus non inhumana neque inmunis est Ci., o ingratifici Argivi, inmunes Grai Acc. ap. Ci. malovestni; podobno: immoene facinus Pl. nehvaležno delo.

3. metaf. prost, nedotaknjen, čist, oproščen (česa); nav. z objektnim gen.: Sen. ph., Vell., soli isto praetore omnium rerum immunes fuerunt Ci., urbs belli inmunis V., vobis immunibus huius esse mali dabitur O., i. boni O. nedeležen, bos immunis aratri O. ki se še ni dotaknil pluga, immunes operum O., immunem aequoris Arcton O. gr. οἵη δ' ἄμμορός ἐστι λοέτρων Ὠκεάνοιο Hom. (Ilias) sam in edin se ogiblje kopeli v vodah Okeana; z abl.: calamitate, vitiis Vell.; z ab in abl.: Lact., domus immunis ab omnibus arbitris Vell. nemotena, terrarum pars imm. a periculo Sen. ph., dentes inm. a dolore Plin.; potem abs.: inmunis (sc. scelerum) aram si tetigit manus H. „čista“ roka, immunis tellus O. neobdelana, immune caelum Sen. tr. še nedotaknjeno, natura locorum iussit, ut immunes mixtis serpentibus essent Lucan. nepoškodovani.

im-pār (in-pār) -paris, abl. -ī, redko pesn. -e, n pl. -ia, gen. pl. -ium, adv. impariter

1. (po velikosti, kakovosti) neenak, različen: boves et uri impares V. po velikosti in barvi, imparibus carmina facta modis O. sestavljene iz heksametra in pentametra = versus impariter iuncti H. elegični distihi, mensae erat pes tertius impar (prekratka), testa parem fecit O., toga impar H. ki poševno (postrani) stoji, impares animi H., clamor L., benevolentia Ci.; z abl.: acer coloribus impar O. raznobarven.

2. (o številu) lih: terna licia circumdo … numero deus impare gaudet V., numeri impares an aequales Ci., stellarum numerus par an impar sit, nescitur Ci., Musae impares H. deveterica; od tod: par impar ludere H. liho in sodo.

3. (po moči) neenak = ne kos: Suet., omni parte virium impar L., puer impar Achilli V., ceteris maior, tibi miles impar H., impar dolori Ph., conspirationi T., bello T., curis T.; z abl. limitationis: sed tolerare viribus impar non poteram O., omni parte virium impar L., Batavi numero impares T., i. consilio et viribus S. ki zaostaja …

4. (po rojstvu) neenak, neenakoroden: Sen. ph., maternum genus (materno genere S.) impar T., Tiberium spreverat ut imparem T., impari iuncta L.

5. enalaga (o stvareh, ki jim kdo ni kos) neenak: ab hoc impari certamine avocabat Ci., i. arma, fata V., pugna V.

impasse [ɛ̃pas] féminin slepa ulica (tudi figuré) zagata, figuré stiska

arriver, entrer dans une impasse zaiti v slepo ulico, priti na mrtvo točko
j'étais dans une impasse bil sem v zagati, zame ni bilo nobenega izhoda (več)