Franja

giurare

A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
giurare il falso krivo priseči
giurare il vero prisegati na resničnost česa
giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

glista samostalnik
1. (parazitski črv) ▸ féregVaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista

2. neformalno (deževnik) ▸ giliszta, földigiliszta
Otrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ féreg
Presneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”

gnan (-a, -o) getrieben
biti gnan k zutreiben auf
gnan od getrieben von, getragen von
ročno gnan mit Handantrieb
tehnika Abtriebs- (gred die Abtriebswelle, lamela die Abtriebslamelle)

gnati (žênem) pognati, zagnati, nagnati

1. treiben, -treiben (dol hinuntertreiben/heruntertreiben, gor hinauftreiben/herauftreiben, noter hineintreiben/hereintreiben, proč wegtreiben, forttreiben, skupaj zusammentreiben, ven hinaustreiben/heraustreiben, naprej vortreiben, nazaj zurücktreiben); (priganjati) antreiben (tudi tehnika); živino na planino: auftreiben, sömmern; živino s planine: abtreiben, entalpen; figurativno pesem, svojo: treiben, (das alte Lied) aufwärmen

2. pri delu ipd.: abhetzen, abschinden (sich se )

3.
gnati se za čim (etwas) anstreben, hinter (etwas) [hersein] her sein
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

4.
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen

5.
gnati na smeh einen Lachreiz verspüren (ich verspüre …)
gnati na blato einen Stuhldrang spüren

gnáti to drive; to move; to run; to work; (pogon) to impel, to propel; (stroje) to set going, to keep going (ali in motion)

gnáti si k srcu to take to heart
gnáti živino na pašo to take cattle to pasture, to put cattle on grass, to graze cattle
žene me k njej (figurativno) I am longing to see her
gnáti se (hiteti) to hurry, to make haste, to hasten
predaleč kaj gnáti to push something too far
gnáti se za bogastvom to scramble for wealth

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

gnáti teh impulsar; accionar ; (naprej) propulsar; hacer avanzar, (hacer) mover ; (stroj) hacer funcionar, poner en movimiento ; (čredo) conducir ; (na pašo) llevar al pasto

gnati stvari na ostrino extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
gnati si k srcu kaj tomar a pecho(s) a/c
gnati v obup llevar a la desesperación
voda žene kolo el agua hace mover la rueda
gnati se za afanarse por, esforzarse por; (garati) fam bregar

gnáti (ženem) pousser, chasser, conduire, mener; germer, bourgeonner, croître

do skrajnosti gnati (ženem) pousser les choses à l'extrême
k srcu si gnati (ženem) prendre quelque chose à cœur
gnati (ženem) na pašo mener paître, conduire au pâturage
gnati (ženem) se se donner du mal (ali de la peine), faire des efforts, s'appliquer

gnezditi glagol
1. (o živalih) ▸ fészkelObrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyazČe znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

go for neprehodni glagol
iti po kaj; pomeniti; skušati doseči; veljati
sleng napasti

go for a drive peljati se na sprehod
go for nothing nič ne veljati
go for a soldier iti k vojakom
go for a walk iti na sprehod

goniti (gónim) treiben, -treiben (ven hinaustreiben, noter/v hineintreiben, k/proti zutreiben, skozi durchtreiben, naproti entgegentreiben, navzgor hinauftreiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); lovstvo hetzen, treiben; pri delu: figurativno antreiben, abschinden
figurativno goniti svojo unbeirrbar immer dasselbe wiederholen; steif und fest auf seiner Meinung beharren

go out neprehodni glagol
iti v družbo; poiti (ogenj); iti v pokoj; umreti; ne biti več v modi; postati znan; zrušiti se

go out of one's mind razburiti se
go out of one's way na moč si prizadevati
my heart goes out to him srce me k njemu vleče
go out on strike stavkati
go out to service iti v službo
go out of business opustiti trgovino
go out of fashion priti iz mode
go out of print biti razprodan (knjiga)

gor|a [ô] ženski spol (-e …) der Berg, -berg ( figurativnodolgov Schuldenberg, snega Schneeberg, mesa Fleischberg, ruševin Trümmerberg, ledena Eisberg, magnetna Magnetberg, mizasta Tafelberg, obtočna Umlaufberg, ognjeniška Vulkanberg)
Črna gora Montenegro ( das )
Sladkorna gora der Zuckerhut
vrh gore die Bergkuppe, das Berghaupt
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs
hoja po gorah die Bergwanderung, die Bergtour
vzpon na goro die Bergbesteigung
religija pridiga na gori die Bergpredigt
v gori am Berg
h gori bergwärts
hoditi v gore bergsteigen, in die Berge gehen
visok kot gora bergehoch
ki gore premika vera: bergeversetzend
če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori wenn der Berg nicht zum Propheten kommen will, [muß] muss der Prophet zum Berge gehen

gôra mountain; (pred lastnim imenom) Mount

gôra Everest Mount Everest
gôra Sinaj Mount Sinai
visok kot gôra as high as mountains, mountainous, colossal
ledena gôra iceberg
gôra papirja, trupel a mountain of paper, of corpses
pridiga na gôri biblija the Sermon on the Mount
napraviti turo v gôre to take a trip to the mountains
prebiti počitnice v gôrah to spend one's holidays in the mountains (ali in a mountain region)
iz krtine gôro narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill
če ne pride gôra k Mohamedu, mora Mohamed h gôri if the mountain won't come to Mahomet, Mahomet must go to the mountain
tresla se (je) gôra, rodila se (je) miška (figurativno) the mountain has brought forth a mouse

gôra montagne ženski spol , mont moški spol

Bela gora Mont-Blanc
iti, hoditi v gore aller à la (ali en) montagne
gore aktov des montagnes de dossiers
če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori puisque la montagne ne vient pas à nous, allons à la montagne

gôra (-e) f

1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!

2. nareč. vigneto in collina

3. bosco (di montagna)

4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna

gospód (-a) m

1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò

2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete

4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob

5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore

6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario

7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost