Franja

gor|eti [é] (-im) zgoreti ogenj: brennen; in Brand stehen
goreti kot slama brennen wie Stroh
goreti od čustveno: entbrennen in (jeze in Zorn, ljubezni do nje in Liebe für sie/zu ihr); entbrannt sein von (poželenja von Begierde)
figurativno goreti pod nogami heiß unter den Füßen sein

gorjánsko adv. alla montanara; pejor. in modo villano, rozzamente

gospòdār -ára m
1. gospodar: gospodar zemlje, u kući, situacije
2. nekdaj črnogorski vladar: gospodar Petar Petrović Njegoš
3. naslov kneza Miloša in njegovih bratov: gospodar Jevrem u Šapcu; Miloš zapovjedi da se gospodar ne zove niko osim njega

gost|ovati (-ujem) gastieren, in einer Gastrolle auftreten; šport auswärts spielen

gostováti (-újem) imperf.

1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

3. essere ospite

gostováti -újem nedov. a fi în turneu

gotizírati (-am) imperf., perf. arhit. rifare, ristrutturare in gotico

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

gotovína ready money; cash; (v blagajni) cash in hand, pogovorno the ready

v gotovíni in cash, cash down
za gotovíno for (prompt) cash
cena za gotovíno cash price
plačilo v gotovíni payment in cash, cash payment
plačati v gotovíni to pay (in) cash, to pay cash down, to pay on the nail
imam malo gotovíne I am short of cash
nimam gotovíne I have no ready money
manjka mi gotovíne I am short of cash
prodati za gotovíno to sell for cash

gotovínski (-a -o) adj. di denaro contante, in contanti:
gotovinsko izplačilo pagamento in contanti
gotovinski ček assegno pagabile in contanti

Gottmensch, der, Bog-človek, bog in človek, bogočlovek

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen

gozdênje (-a) n

1. l'incuneare

2. alp. (gvozdenje) arrampicata in opposizione

gozdíti (-ím) imperf.

1. mettere un cuneo

2. alp. (gvozditi) arrampicarsi in opposizione

góženje (-a) n alp. arrampicata in opposizione

grace¹ [greis] samostalnik
milina, dražest, privlačnost, ljubkost; okras; milost, naklonjenost, usluga; usmiljenje; molitev pred jedjo in po njej
britanska angleščina dovoljenje, odločba; vljudnost; igra z obročem; naslov vojvode ali nadškofa (Your, His Grace)

act of grace zakon o amnestiji
airs and graces šopirjenje
with a bad grace nevljudno, neprijazno
to be in s.o.'s grace biti v milosti pri kom
grace to boot! bog se nas usmili!
with a good grace v milosti pri kom
in s.o.'s good graces v milosti pri kom
to say grace moliti pred jedjo ali po njej
days of grace dnevi odloga plačila
the Three Graces tri gracije
to fall from grace grešiti
time of grace doba prepovedi lova
in the year of grace v letu gospodovem

gradbínec (delavec) construction worker; worker in the building trade

grammaticus 3, adv. -ē (gr. γραμματικός) slovničen, jezikosloven: ars CORN., grammaticas ambire tribus H. društva slovničarjev, jezikoslovcev, possis illud grammaticum, hoc rhetoricum magis dicere Q., gramatice loqui Q. – Od tod subst.

1. grammatica -ae, f: CI., SUET. ali (v gr. obl.) grammaticē -ēs, f: Q. (γραμματική sc. τέχνη) slovnica, slovnična znanost, jezikoslovje, filologija = grammatica -ōrum, n: CI.

2. grammaticus -ī, m jezikoslovec, filolog, razlagalec in presojevalec knjižnih del, slovstveni zgodovinar, slovničar, učenjak: Q., SUET., ut si grammaticum se professus quispiam barbare loquatur CI., in grammaticis poëtarum pertractatio, historiarum cognitio, verborum interpretatio CI.

grámski (-a -o) adj. di, del grammo; a, in grammi

granēlla f

1. žitarica

2. kulin. mešanica čokoladnih drobcev, zdrobljenih keksov in lešnikov