Franja

Zadetki iskanja

  • nakláda printing; number of copies printed; impression; edition

    časopis z veliko nakládo a newspaper with a large circulation
    omejena nakláda limited edition
    prva nakláda je razprodana the first printing (ali edition) is sold out (ali is out of print)
    bilo je natisnjenih že več naklád several editions have already been printed
    kolikšna je naklád? how large is the edition?, how many copies have been printed?
  • nalášč intentionally, deliberately; premeditatedly; wilfully; by design, designedly; on purpose, purposely

    to je kot nalášč zame it is just the thing for me
    priti kot nalášč (ravno prav) to be most welcome
  • nalezljív infectious, contagious, catching, transmissible

    nalezljíve bolezni infectious diseases pl
    biti nalezljív to be catching
    to je nalezljívo (figurativno) that's catching
    njen smeh je zelo nalezljív her laughter is very infectious
  • nalóga task; (vaja) exercise; (dolžnost) duty; (sestavek, v šoli) theme, composition

    domača nalóga homework
    kazenska (šolska) nalóga imposition
    težka nalóga a hard task
    nehvaležna nalóga a thankless task
    raziskovalna nalóga research project
    dati komu nalógo to set someone a task
    to ni lahka nalóga this is no easy task
    to se mi ne zdi lahka nalóga I find it no easy task
    stati pred težavno nalógo to be faced with a hard task
    za posebno nalógo odrejena skupina vojakov task force
    rešiti vse nalóge to complete an examination paper
  • nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

    I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

    1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
    a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
    b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
    c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V.

    2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
    a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
    b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
    c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
    d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

    3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque.

    II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.
  • name2 [néim] prehodni glagol
    imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
    omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
    določiti (datum)
    britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

    to name but one da omenim le enega
    to be named after dobiti ime po kom
    he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
    to name the day določiti dan poroke
    to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)
  • namèn intention; purpose; end

    v ta namèn for this purpose
    v kakšen namèn? with what purpose, arhaično to what end?
    z namènom, da... with the intention of (ali with a view to) (bi šli going)
    namèn je jasen the intention is obvious
    imeti namèn to plan, to intend
    imeti skrite namène (žargon) to have something up one's sleeve
    ustrezati namènu to answer the purpose
    že nekaj dni imam namèn dati uro v popravilo I've been meaning to get my watch repaired for days
    namèn posvečuje sredstva the end justifies (ali arhaično sanctifies) the means
    nimam namèna, da bi vas žalil I have no wish to offend you
    nimamo namèna, da bi odgovorili na to vprašanje we do not intend to answer (ali we have not the slightest intention of answering) this question
    prišel sem z namènom, da bi govoril s teboj I came to have a word with you
    rekel je to brez kakršnegakoli namèna he said that with no ulterior motive
    ima najboljše namène he has the best intentions
    ustrezati (služiti rabiti) namènu to answer (to serve) the purpose
  • naménjen designed (za for); (določen) earmarked (za for); meant; (nesreča) intended, destined

    naménjen v bound for
    je ta opazka naménjena meni? is that remark meant for me?
    to pismo ni bilo naménjeno vam this letter was not meant for you
    ta soba je bila naménjena za pisarno this room was meant to be an office
    ta vrt je naménjen za zelenjavo this plot is set aside for vegetables, this is going to be a vegetable garden
  • namenoma prislov
    (namerno; načrtno) ▸ szándékosan, szántszándékkal, direkt
    namenoma prezreti ▸ szándékosan mellőz
    namenoma zamolčati ▸ szándékosan elhallgat
    namenoma zavlačevati ▸ szántszándékkal halogat
    namenoma preslišati ▸ direkt elereszt a füle mellett
    namenoma ignorirati ▸ szándékosan ignorál
    namenoma zavajati ▸ szándékosan félrevezet
    namenoma kršiti ▸ szándékosan megszeg
    namenoma izzivati ▸ szándékosan provokál
    Po velikem uspehu videa pa se pojavljajo kritike, da so filmarji namenoma izpustili nekaj dejstev. ▸ A videó nagy sikere után azonban olyan kritikák is elhangzottak, hogy a film készítői szándékosan kihagytak néhány tényt.
    Prvih petnajst dni se namenoma ni hotela tehtati. ▸ Az első 15 napban szándékosan nem akarta megmérni magát.
  • namiznoteniško prislov
    (o namiznem tenisu) kontrastivno zanimivoasztalitenisz terén
    Četrtki bodo torej namiznoteniško obarvani, vabljeni ste tudi vi, da se mogoče preizkusite v namiznem tenisu ali pa si ogledate kak zanimiv dvoboj. ▸ A csütörtöki napokat tehát az asztalitenisz fogja uralni, így Önt is szeretettel várjuk, hogy esetleg kipróbálja magát az asztaliteniszben, vagy megnézzen egy izgalmas pingpong-párbajt.
    Fantje so imeli za nasprotnike predstavnike namiznoteniško manj razvitih držav, tako da stoodstoten izkupiček ni presenečenje. ▸ A fiúk ellenfelei az asztalitenisz terén kevésbé fejlett országok képviselői voltak, így a 100%-os eredmény nem meglepő.
  • nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).
  • namŕdati namŕdniti to distort

    namŕdati, namŕdniti se to pull a face, to make a (wry) face; to wrinkle one's nose, to shoot out one's lips, to screw up one's mouth
    ni, da bi se namrdnil ob tem this is not to be sneezed at
  • nanášati to bring; to accumulate; to pile up

    čebele nanašajo med the bees bring in honey
    voda stalno nanaša prod in pesek the water is continually bringing down gravel and sand
    veter je nanašal sneg na hodnik the wind piled the snow up on the pavement
    nanášati se na to refer to, to relate to, to have a (direct) bearing on
  • nanovo prislov
    1. (o izboljšavi) ▸ újra, újjá
    nanovo uglasiti ▸ újrahangol
    nanovo asfaltirati ▸ újraaszfaltoz
    Ceste so celo po podeželju večinoma v dobrem stanju ali jih nanovo asfaltirajo. ▸ Az utak vidéken is többnyire jó állapotban vannak, vagy újraaszfaltozzák őket.
    nanovo definirati ▸ újradefiniál
    nanovo ovrednotiti ▸ újraértékel
    nanovo zaživetikontrastivno zanimivo új életre kel
    nanovo zgraditi ▸ újjáépít
    nanovo asfaltiran ▸ újraaszfaltozott
    nanovo zasnovan ▸ újratervezett
    Razvoj inštituta je bil nanovo zasnovan leta 1983. ▸ Az intézet fejlesztését 1983-ban újratervezték.
    Tudi po vsakem kopanju se moramo nanovo namazati. ▸ Minden fürdés után újra be kell kennünk magunkat.
    Sopomenke: na novo

    2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan
    nanovo zaposlovati ▸ újonnan alkalmaz
    nanovo zaposliti ▸ újonnan alkalmaz
    nanovo posajen ▸ újonnan elültetett
    nanovo ustanovljen ▸ újonnan megalapított
    nanovo zgrajen ▸ újonnan épített
    nanovo urejen ▸ újonnan kialakított
    Nanovo odkrita jama je dolga 54, široka 46, globoka pa 10,5 metra. ▸ Az újonnan felfedezett barlang hosszúsága 54, szélessége 46, mélysége pedig 10,5 méter.
    Znan športnik in novopečeni očka zelo rad obiskuje nanovo odprti trgovski center. ▸ Az ismert sportoló és újdonsült apuka szívesen látogat el az újonnan megnyitott bevásárlóközpontba.
    Ker nanovo ne zaposlujejo, je povprečna starost narasla že na 37 let. ▸ Mivel nem alkalmaznak új munkavállalókat, az átlagéletkor már 37 évre emelkedett.
    Sopomenke: na novo
  • napáčen wrong; false; incorrect

    napáčno prislov wrong, wrongly
    napáčno ime false (ali fictitious) name
    ni napáčno! not bad!
    napraviti napáčen korak to take a false step
    ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
    napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
    napáčno razumeti to misunderstand
    napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
    kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
    na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
    peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
    napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
    napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
    napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
    napáčno peti to sing out of tune
    napáčno (pre) soditi to misjudge
    zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
    zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
    ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
    obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
    napáčna ideja a false idea
    napáčen pojem a mistaken notion
    napáčen odgovor a wrong answer
    napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
    napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!
  • napájati (ljudi) to give someone a drink, (v veliki količini) to ply someone with drinks; to supply (fuel, gas, electricity, water)

    dolino napaja široka reka a wide river supplies the valley with water
    letalo se napaja pred poletom the aircraf is fuelled before takeoff
    jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje a nuclear power station will feed the whole city grid
    napájati živino to water cattle
    napájati se figurativno to drink from, to draw from, to absorb, to imbibe
  • napótje impediment; obstacle

    biti v napótje to be in someone's way
    delati napótje to get (ali to be) in the way
    ni mi v napótje it is not in my way
  • naprédek progress; advance, advancement; (izboljšanje) betterment, mend, improvement

    naprédek civilizacije the progress of civilization
    to je že naprédek this is a (real) step forward
    sile naprédka the forces of progress, progressive forces
  • naprednost samostalnik
    1. (razvitost) približek prevedkafejlettség, korszerűség
    tehnološka naprednost ▸ technológiai fejlettség
    tehnična naprednost ▸ műszaki fejlettség
    Japonska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. ▸ Japán mindig is a technológiai és gazdasági fejlettség jó példája volt a számára.

    2. (napredna miselnost) ▸ haladószelleműség
    Takšno ime je dobila iz propagandnih razlogov, ker se pojma levice drži znak naprednosti. ▸ Propagandaokokból kapott ilyen nevet, ugyanis a haladószelleműséget a baloldal fogalmával társítják.
  • napréj (smer) forward, onward, on, ahead; in advance

    od sedaj napréj henceforth, in future
    v napréj, za napréj in advance, beforehand
    od 1800 napréj from 1800 onwards
    napréj! (vstopite!) come in!
    napréj! forward!, go on!
    napréj, marš! forward march!
    z vso hitrostjo napréj pomorstvo full steam ahead
    iti napréj to go on, (napredovati) to advance; (iti spredaj) to precede, to go before, to go ahead, to take the lead
    moja ura gre napréj my watch is fast
    napréj! (ne stojte na mestu!) move on, move on there!, keep moving!
    šel je napréj he's gone ahead
    napréj plačati to pay in odvance
    planiti napréj to rush forward
    napréj povedati to announce, to foretell
    ne pridem napréj s to stvarjo I'm not making much headway with this (matter)
    v napréj se vam zahvaljujemo (zaključna formula uradnega pisma) thanking you in advance (ali in anticipation)