Franja

servola (mlajše servula) -ae, f (demin. serva) mlada sužnja, sužnjica: ei duae puellae sunt meretrices servolae sorores: earum hic alteram efflictim peri[i]t, neque eam incestavit umquam PL., credo te audisse cum veste muliebri deprehensum domi C. Caesaris cum sacrificium pro populo fieret, eumque per manus servulae servatum et eductum CI. EP.

Sextilius 3 Sekstílij(ev), ime rimskega rodu, npr. C. Sextilius Rufus Gaj Sekstilij Ruf: CI. EP. – Od tod adj. Sextiliānus 3 Sekstílijev, sekstílijski, sekstilijánski = imenovan po nekem Sekstiliju: pira CLOATIUS AP. MACR. – Kot nom. propr. Sextiliānus -ī, m Sekstiliján: MART.

seznániti dar a conocer; hacer saber

seznaniti koga s kom presentar a alg a una persona
dovolite mi, da Vas seznanim z g. X. permítame que le presente al señor X.
seznaniti koga s čim dar a conocer a alg a/c
seznaniti se s kom presentarse a alg
seznaniti se s čim familiarizarse con a/c

Sīdōnius² -iī, m Sidónij, s polnim imenom C. Sollius Sidonius Apollināris Gaj Solij Sidonij Apolinar, krščanski pisatelj (okoli 430 do 488 po Kr.), od približno l. 472 škof v Klermontu.

sigma (simma) -atis, n (tuj. σίγμα) sígma, grška črka σ, Σ, podobna C, torej polkrogu: M., s nostrum et semigraecei quod dicimus sigma nil erroris habet Luc. fr.; od tod meton.

1. polkrožni jedilni blazinjak, polkrožna jedilna zofa: Lamp., Stella, Nepos, Cani, Cerialis, Flacce, venitis? Septem sigma capit, sex sumus, adde Lupum Mart., accipe lunata scriptum testudine sigma Mart.

2. polkrožna kopalna kad (kopanja): Sid.

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

sít harto ; (naveličan) cansado

biti sit haber comido bastante
najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col

sklépati glej skleniti

sklepati iz (česa) deducir, inferir de (a/c)
iz tega se sklepa de ello de deduce, de ello se infiere
zaradi česar sklepamo, da ... por lo cual concluimos que...

skliceváti se

sklicevati se na koga apelar a alg; remitirse a alg
sklicevati se na koga kot pričo apelar al testimonio de alg
sklicevati se na kaj referirse a a/c, remitirse a a/c; apoyarse en a/c; citar a/c; invocar a/c; alegar a/c
sklicevati se na zakon invocar la ley

skomina (navadno pl) skomine apetito m , apetencia f

imeti skomine po čem sentir apetencia de a/c
zbujati, delati skomine excitar apetencia, hacer la boca agua a alg

skóminati

skomina me po čem siento apetencia de a/c; la boca se me hace agua

skopáriti

skopariti z ser avaro (ali parco) de; tacañear; cicatear; regatear (s čim a/c)

skriváj furtivamente, a hurtadillas; subrepticiamente; con disimulo

skrivaj kaj pogledati mirar con disimulo a/c

skúšati tentar; probar; ensayar

skušati kaj napraviti tratar de hacer a/c
skuša to doseči procura conseguirlo

slabó mal

slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg

sládkor azúcar m

sladkor v čokih (rjavi, očiščen, surov, kandisov, kristalni) sladkor azúcar de pilón (moreno, refinado, bruto, cande, cristalizado)
grozdni sladkor azúcar de uva, glucosa f
trstni sladko azúcar de caña
pesni sladkor azúcar de remolacha
sladkor v kockah azúcar en terrones, azúcar cuadrillo
sladkor v prahu azúcar en polvo
sadni sladkor fructosa f
krvni sladkor azúcar sanguíneo
košček sladkorja un terrón de azúcar
tovarna sladkorja fábrica f (ali refinería f) de azúcar, A azucarera f
sipnica za sladkor azucarero m
dati sladkor v kaj echar (ali poner) azúcar en a/c
posipati s sladkorjem espolvorear con azúcar

slást delicia f ; delicias f pl ; (užitek) goce m , deleite m

iti komu v slast (uživati) saborear a/c con deleite
ta jed mi je šla v slast he comido con buen apetito

slína saliva f ; baba f

sline cediti po čem comerse los dedos por a/c
sline se mi pocedijo la boca se ma hace agua
človeku se pocedé sline se le hace a uno la boca agua

slonéti

sloneti na estar arrimado contra (a/c); apoyarse en; arrimarse contra

slútiti presentir; barruntar; entrever

dati kaj slutiti dejar entrever a/c
slutiti svojo bližnjo smrt presentir su muerte próxima