Franja

libero

A) agg. svoboden, prost:
uomo libero svoboden človek
essere libero di fare lahko delati
libero da pregiudizi brez predsodkov
ingresso libero prost vstop
tempo libero prosti čas
mondo libero polit. svobodni svet
libero arbitrio relig. svobodna volja
a piede libero pravo na prostosti
linguaggio libero opolzko govorjenje
libero professionista človek v svobodnem poklicu
libero docente naslovni docent
a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano

B) m šport liber

library [láibrəri] samostalnik
knjižnica

library edition enkratna izdaja izjemno opremljene knjige
circulating library (potujoča) izposojevalnica knjig
free library knjižnica, v kateri se ne plačuje članarine
lending library izposojevalnica knjig
reference library strokovna priročna knjižnica
library science bibliotekarstvo
figurativno walking library načitan človek, knjižni molj

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

lige [liž] adjectif; (histoire)

vassal masculin lige vazal, ki je prisegel večno pokorščino; (stranki, oblasti, svojemu zaščitniku) slepo vdan in podložen človek

lion [ljɔ̃] masculin lev; figuré junak; slavna oseba

c'est un lion to je pogumen človek
chasse féminin aux lions lov na leve
part féminin du lion (figuré) levji delež, največji kos
lion marin, de mer morski lev
lion du Pérou, d'Amérique puma, kuguar, srebrni lev

lisíca zoologija renard moški spol ; (samica) renard femelle, renarde ženski spol ; (mladič) renardeau moški spol

polarna, severna lisica renard bleu
srebrna lisica renard argenté
lisica zvitorepka maître Renard; (prebrisan človek) un fin renard
lisice (okovi) menottes ženski spol množine
natakniti komu lisice passer les menottes à quelqu'un

lîst m, mest. na lístu, mn. lístovi in lȉstovi
1. list: zelen, suh, nježan, žut list; gora se odjenula -om gozd je ozelenel; on je naše gore list on je naš človek
2. list: list papira, hartije; list pile žagin list; list pile jarmače, tračne pile; list noža
3. list, dokument: tovarni, sprovodni, putni, pomorski list
4. pola: anketni list; upitni list
5. pismo: napisati, primiti, otvoriti list
6. časnik: službeni list uradni list; večernji, jutarnji, dnevni list
7. list aluminijuma, staniola, bakra
8. meča, litka, sura: imati debele listove; golicati koga po listovima; pas je ščepao za list
9. razvaljano, raztanjeno testo
10. zool. morski list, Solea solea

literáren literary

literárni zgodovinar literary historian
literárna zgodovina history of literature
literárno izobražen človek literary man

literary [lítərəri] pridevnik (literarily prislov)
književen, knjižen, slovstven; izobražen, učen

literary history literarna zgodovina
literary language knjižni jezik
literary man književnik, literarno izobražen človek
literary property avtorska pravica
zaničevalno literary style kosesčina

ljubiti (ljubim) lieben (se sich)
sposoben ljubiti liebesfähig
sposobnost ljubiti die Liebesfähigkeit
ki ljubi liebend
(sonce sonneliebend, razkošje prunkliebend, prachtliebend, umetnost kunstliebend)
ki ljubi naravo naturverbunden
človek, ki ljubi der Liebende ( ein -r), die Liebende

ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

1. pl. ➞ → človek

2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen

3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige

4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)

ljúdstvo pueblo m

človek iz ljudstva hombre m del pueblo
delovno ljudstvo clase f obrera (ali trabajadora), productores m pl
izvoljeno ljudstvo el pueblo elegido
kmečko ljudstvo gente f del campo; paisanaje m
nomadsko ljudstvo pueblo m nómada
priljubljen pri ljudstvu popular

loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

loco de amor nor od ljubezni
loco de atar besno nor, čisto nor
loco por la música nor na glasbo
éxito loco velikanski uspeh
suerte loca bajna sreča
andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
correr la loca pohajkovati, ponočevati
estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
volver a uno loco koga v obup spraviti
volverse loco pobesneti, znoreti
es para volverse loco človek bi kar pobesnel
a tontas y a locas tjavdan

ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

A) imperf., perf.

1. separare:
ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

2. distinguere; contraddistinguere:
ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
ločiti iz črede sbrancare

B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare

log¹ [lɔg] samostalnik
hlod, klada, (posekano) deblo, dolgi les
navtika brzinomer na ladji, ladijski dnevnik
avstralsko, sleng, množina zapor

in the log neobtesan (deblo)
like a log kot klada
to fall like a log pasti kot klada
to sleep like a log spati kot polh
King Log nesposoben človek na visokem položaju
politika roll my log and I'll roll yours roka roko umiva
ameriško to roll a log for s.o. napraviti komu uslugo
ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
log of wood seženjsko poleno
navtika to heave (ali throw) the log meriti brzino ladje

loslassen^* izpustiti, spustiti; ein Tier auf: naščuvati, einen Menschen auf eine Klasse, Versammlung usw.: spustiti nad; figurativ Gedanken, Erinnerungen usw. lassen jemanden nicht los človek se ne more znebiti (misli, spominov itd.); einen Witz: povedati; eine Rede: spustiti govor, imeti govor; einen loslassen spustiti ga (prdniti)

louche¹ [luš] adjectif krivogled, škilast; sumljiv; dvomljiv; malo verjeten; moten, nejasen; masculin nejasnost, dvoumnost, sumljivost

il y a du louche là-dedans to se mi zdi sumljivo
cette histoire est louche ta zgodba se mi zdi malo verjetna
un homme au passé louche človek dvomljive preteklosti

lucērna f

1. oljenka:
la lucerna sotto il moggio pren. skrita resnica; skromen, zadržan človek

2. pog. karabinjersko pokrivalo; biret