Franja

crazy [kréizi] pridevnik (crazily prislov)
trhel, razmajan; nezdrav; blazen, ponorel, prismojen
pogovorno (about, with) ves nor na kaj

to drive crazy spraviti ob pamet
ameriško crazy bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go crazy znoreti
crazy quilt prešita odeja iz nepravilnih ostankov blaga
crazy pavement tlak iz raznobarvnih kamnov

creep^*1 [kri:p] neprehodni glagol
plaziti se, lesti, laziti, polzeti

to feel one's flesh creep dobiti kurjo polt
to creep into s.o.'s favour prilizovati se komu
it makes my flesh creep kurja polt me ob tem oblije

cremō -āre -āvī -ātum sež(i)gati, pož(i)gati, zaž(i)gati, upepeliti (upepeljevati) (pogosto z abl. flammis, igni, incendio ipd., ki se večinoma ne slovenijo): num incensa cremavit Troia viros? V., incensa super villa omnes cremavit T.; (o ljudeh, ki požigajo): urbem cremare et diruere L., cr. libros L., Val. Max., libellos Suet., caelestia tecta, terras O., facibus cr. regalia tecta O., devecta sarmenta V., se ac liberos coniugesque incendio Cu., spolia de hostibus incendio Cu., naves, vetera arma Cu., equites praemisit, ut … ignem, quo barbari cremaverant vicos, exstinguerent Cu., Neronis principis incendia, quibus urbem cremaverat Plin.; v pass.: cremata patria (sc. Troia) L., gens, quae crematā fortis ab Ilio … sacra … pertulit Ausonias ad urbes H., quae (spinosae herbae) leni tepore cremantur O., ardenti lucernae admotum digitum cremandum praebuit Val. Max.; s predikatnim acc. v act. in predikatnim nom. v pass.: cr. aliquem vivum Cu., Val. Max., vivos se cremari iubent Cu., cochleae vivae crematae Plin., Alcibiades vivus in cubiculo, in quo dormiebat, crematus est Iust.; (o sežiganju na grmadi kot smrtni kazni):ō damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., Atellanae poëtam ob ambigui ioci versiculum mediā Amphitheatri arenā igni cremavit Suet.; (o sežiganju mrtvecev): cr. corpus alicuius Ci. idr. ali cadaver alicuius Suet., aliquem humili sepulturā Ci., aedificii incendio mortuum (Alcibiadem) N., servos et clientes iustis funeribus confectis unā C., cetera (corpora) nec numero nec honore V. in neprešteta in brez časti, rogus iste cremet mea viscera O., caput (occisi Cn. Pompei) plurimis et pretiosissimis odoribus Val. Max., aliquem haud pretiose Cu., corpora clarorum virorum certis lignis T., corpora condere (potius) quam cremare e more Aegyptio T., mortuos cremare aut fodere Mel., mortuorum corpora cremare potius quam terra obruere Iust.; v pass.: Sulla primus e patriciis Corneliis igni voluit cremari Ci., alii ut eodem rogo cremarentur manserunt L., des tua succensae membra cremanda pyrae O., qui scimus, an hāc flammā Cn. Pompeius cremetur? Val. Max., cremari cum coniuge (z možem) Val. Max., unā cum liberis, coniugibus cunctāque gazā regiā cremari Auct. b. Afr., iuxta rogum sarmentis aliis nudus crematus est Plin.; (o sežiganju posvetilnih darov, žrtev): congesta cr. turea dona, dapes, fuso crateres olivo V., igni vitulos O., caesarum boum fibras de more cr. O.; z dat.: spolia hostium … Iovi victori (Jupitru zmagovalcu na čast) cremavit L., arma lecta conici in acervum iussit sacrumque id Vulcano cremavit L. Redk. in skoraj le pesn. o ognju samem: ignis ubi ingentes silvas ardore cremarat Lucr., ut rapax ignis innumeras trabes cremat O., cremantia fulmina Plin. Z grškim acc.: Lavinia virgo, visa … omnem ornatum flammā crepitante cremari V. se je videla gorečo na vsem okrasju.

Cremōna -ae, f Kremona (še zdaj Cremona), mesto v Transpadanski Galiji ob severnem Padovem bregu: C., L., V., T. idr. Od tod adj. Cremōnēnsis -e kremonski, iz Kremone, v Kremoni: coloni L., proelium T.; kot subst. Cremōnēnsēs -ium, m Kremonci, preb. Kremone: T.

crepīdō -inis, f (gr. κρηπίς, prim. crepida)

1. zidana podloga, podzidek, podnožje, podstavek, temelj: aeterna Stat., crepidines obelisci Plin.; pren.: omnia tamquam crepidine quadam comprehensione longiore sustinentur Ci. vse sloni na daljši periodi kot na svoji osnovi.

2.
a) rob, obroba ali obkrajec kot zaščita ali okras, zidan pomol, napušč, izbuh: Varr., Sen. rh., cr. vastae altitudinis Sen. ph., semitae Petr. tlak ob strani, altaris Vulg., crepidines marginum Plin. pomoli robov.
b) α) arhit. napušč, izstop, pristrešek, strešica: Vitr. β) obzidan obrežni nasip, nabrežje, obrežina; abs.: Val. Max., altera cr. L., nulla cr. vacat? Iuv.; z gen.: piraticus myoparo … ad omnīs crepidines urbis accessit Ci., cr. ripae Stat., crepidinibus stagni lupanaria astabant T.; z gen. snovi: cr. saxi V., Val. Fl., magnae mollis Cu.

crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

Crīmīssus ali Crīmīsus (tudi Crīnīs[s]us, Crīmēssus) -ī, m (Κριμισ[σ]ός) Krimis, Krimiz (Krinis, Kriniz, Krimes), rečica na jugozahodni sicilski obali (pri Egesti); ob njenih bregovih je Timoleont l. 342 premagal Kartažane: N., V., Hyg. idr.

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

crollare

A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
crollare le spalle skomigniti z rameni

B) v. intr.

1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil

2. pren. propasti, propadati

crow² [krou] samostalnik
zoologija vrana; petelinje petje; vrisk(anje)
figurativno zora
tehnično kljukec, odpirač, lomilo

crow's feet gubice ob očeh
as the crow flies, in a crow line v zračni črti
to have a crow to pluck with s.o. imeti s kom račune
one crow will not pick out another crow's sight vrana vrani oči ne izkljuje
ameriško, pogovorno to eat the crow ponižati se, priznati napako
white crow velika redkost
as hoarse as a crow čisto hripav

cruciō -āre -āvī -ātum (crux)

1. na križ pribi(ja)ti, križati: Lact.

2. mučiti, trpinčiti, poseb. mučno usmrtiti, do smrti (na smrt) trpinčiti: quos vulnere ac dolore corporis cruciari vides Ci., ne diu crucietur filius, quid dabis? Ci., cum (Regulus) vigiliis et fame cruciaretur Ci., cruciatus est a Carthaginiensibus Regulus Ci., necati omnes cruciati (ob mukah) sunt L., tribunos militum … omnibus suppliciis cruciatos trucidando occidit L., cruciataque diris corpora tormentis Stygiae demittite nocti O., cum suo supplicio crucietur Cu., tanto dolore cruciatus est, ut … Iust.; od tod pt. pr. refl. cruciāns -antis mučeč se, muko prenašajoč (čuteč): cr. cantherius Pl., Aus., membris cruciantibus Fr.; pren. (o stvareh): (terra) aquis, ferro, ligno … cruciatur Plin., nostra Thebais multā cruciata limā Stat.

3. pren. (duševno) mučiti, trpinčiti: Chremes nimis graviter cruciat adulescentulum Ter., viden … ut ipsus sese cruciat aegritudine? Pl., illa se ipsa cruciavit Ci. ep., ita ut pater ille … non se peius cruciaverit atque hic H., illud me cruciat, … quod … Mart., quos maior sollicitudo cruciabat Iust.; pass.: cruciari alienae uxoris amore Sen. ph.; med. giniti, medle(va)ti od (v) žalosti, žalostiti se, jeziti se: crucior miser Ter., quod (glede na to, kar) male feci, crucior Pl., cruciatur cor mi (= mihi) Pl., mater cruciatur Ci.; z ACI: crucior lapidem non habere me Pl., crucior bolum mihi tantum ereptum Ter.

crūdēlis -e, adv. crūdēliter (crūdus)

1. (o bitjih in njihovem značaju, vedenju, ravnanju) surov, krut, okruten, hud, brezčuten, nemil, neusmiljen, trdosrčen: Castor, mulier Ci., qui crudelior? Ci., crudelissimus tyrannus Dionysius Ci., crudelissimus carnifex civium Ci., non voluntate aut naturā non esse crudelem Ci., seditiosus civis et in hominis consularis calamitate crudelis Ci., ob eamque rem crudelis (fuit) N., aliquanto crudelior esse coepit N., in superiores contumax est, in inferiores crudelis Corn., crudeles gaudent in tristi funere fratris Lucr., (Catilina) gratuito potius malus atque crudelis erat S., crudelissimis parricidis S., quis est crudelior in nos te deus? H., crudelis Amor V., sed non Neptunus tanto crudelis amori Pr., anus crudelissima Petr., istius animus ferus, crudelis atque inhumanus Corn., crudelior ipso sit mihi mens pelago O., cr. mens Cat., truces atque crudeles mores (namreč lovskega psa) Col., multi … , si in hunc animadvertissem, crudeliter et regie factum esse dicerent Ci., ille crudelissime est interfectus Ci., in bello multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitega in lakomnega storiti, crudeliter imperare N., ibi crudelissime se gerere N., ipsos crudeliter excruciatos interficit C., Capua relicta crudelius habitanda, quam si deleta foret L., deus crudelius urit, quos vidit invitos succubuisse sibi Tib., crudeliter torqueri videbatur Cu.

2. pren.
a) (o neživih, poosebljenih subj.) grozen, grozljiv, grozovit, krut, nemil, pretresljiv: crudelis fortuna populi Ci., crudele odium in hostem Ci., crudelis amor tauri V., fratris miseri letum crudele V., cr. funus (Daphnidis) V. pretresljiva (po drugih: nasilna) smrt, toda: moritura super crudeli funere virgo V. nad groznim (strašnim) mrličem; qui mea crudeli laceravit verbere terga O., crudelia instrumenta necis O., cr. ferrum Pr., ianua vel dominā penitus crudelior ipsā Pr., crudelis scopulis me destinat urna Val. Fl., cr. signa Val. Fl., cr. manus Petr.
b) enalaga (o dejanju ali položaju, ki izvira iz krutosti ali je povezan s pojmom grozovitosti) krut, okruten, grozovit: bellum Ci. ep., dominatio Ci., erepti estis ex crudelissimo interitu Ci., crudelis mors C. Treboni Ci., mors S. Roscii crudelissima Ci., consilia crudelissima Ci., o rem cum auditu crudelem tum visu nefariam! Ci., crudelissimum nomen tyranni N. zlovešče, crudelia facinora S., sententia eius mihi non crudelis videtur S., poena O., poena in civīs nimis crudelis Ci., exitium cr. Val. Fl., auratae frontis crudelis gloria Stat., libertis servisque eius ferro et igni crudelem in modum enectis Suet., crudelissima caedes Suet., ecquis … crudelius … amavit? O. mar je kdo bolj občutil okrutnost ljubezni? crudele est ali crudele videtur z inf.: crudele, suos addicere amores O., incīdere vivorum corpora et crudele et supervacuum est Cels., visum est committere quemquam tam saevo crudele mari? Lucan.; z ACI: quid enim crudelius est quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica summoveri? Q.

Opomba: Adv. acc. neutr. sg. crūdēle (= crūdēliter): Cl., io quanti crudele rubebitis amnes! Stat.

crypta -ae, f (gr. κρύπτη)

1. dolg hodnik, hodišče, pribežališče, zatočišče ob slabem vremenu ali vročini: Varr., Suet.

2. pokrit hodnik okrog dvorišč rimskih vil, obokana shramba (za živila): Vitr.

3. dolg in ozek podzemni obok, podmol, raka, rov, jama, prekop: Prud., Vulg., cr. Suburae Iuv. glavni prekop pod Suburo, podaljšek Vélike kloake (cloāca maxima), cr. Neapolitana Sen. ph., Petr. fr. neapeljski predor (pod skalami pri Neaplju).

4. dolg hlev za konje v cirkusu: Sid.

Ctēsiphōn -ontis (Κτησιφῶν) Ktezifont,

I. masc. Atenec, Leostenov sin, ki ga je Demosten, njegov prijatelj, l. 330 zagovarjal proti Eshinu v govoru περὶ τοῦ στεφανοῦ (o vencu): Ci.; met. = govor za Ktezifonta: Sid. —

II. z acc. -ontem in -onta, fem. glavno mesto partskega kraljestva ob Tigridi, zimska prestolnica partskih kraljev: Plin., T., Eutr., Amm.

cualquiera nekdo, kdorkoli; vsakdo

un hombre cualquiera kdorkoli
un cualquiera (prezirljivo) nekdo
no es un cualquiera on ni (noben) povprečnež
a cualquier(a) hora ob vsakem času
¡cualquiera lo entiende! to naj nekdo razume!
cualquiera que sea (fuese) naj bo, kdor (kakršen) hoče

cuatro štiri

el cuatro de junio 4. junij
cuatro palabras nekaj besed
a las cuatro de la tarde ob štirih popoldne
Cuatro Vientos ime letališča pri Madridu
más de cuatro veces često, pogosto
más de cuatro mnogi
a cuatro patas po vseh štirih

cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost

cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje