Franja

práplodítev -tve ž abiogeneza, postanak života od nežive materije

práštati prâštām
I.
1. oproščati, odpuščati: društvo ne prašta lako nepažnju prema sebi
2. biti ravnodušen do česa: gdje našao slasti, tu joj nije praštao
II. praštati se poslavljati se s kom, od koga: praštati se s kim; kad se praštao s nama, plakao je; praštati se sa životom poslavljati se od življenja, umirati, biti na smrtni postelji

Praxisbezug, der, vezanost na prakso, odvisnost od prakse

praxisfern daleč od prakse

precarious [prikɛ́əriəs] pridevnik (precariously prislov)
negotov, odvisen od okolnosti, odvisen od volje drugega, pomisleka vreden, nestalen; tvegan, nevaren; kočljiv, dvomljiv
pravno preklicen, ki se lahko prekliče

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

préd predl.
I. s akuz. pred: pred hišo priti
doći pred kuću; predme naj ne hodi
da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
gledati pred sebe
II. s instr. kazuje
1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
stati pred selom; stati pred sodiščem
stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
prije našeg brojenja; do pred kratkim
do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
poezija prije Prešerna i poslije njega
3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
zaćutati pred društvom
4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
sakriti se od potkazivača
5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
skloniti se od opasnosti

predálčje s
1. pregraci, pretinci: predalčje v skrinji
2. drveni skelet od tanjih greda: stene iz lesenega -a

predíven -va -o predivan, od prediva: laneni -i odpadki

predívnat -a -o predivnat, od prediva

predívnica ž, obično mn. biljke od kojih se dobija predivo, pređa

predornína ž okamenotina koja je nastala od lave na zemaljskoj površini

predpòst -ôsta m poklade, vrijeme, vreme od Triju kraljeva do Pepelnice

predželódec -dca m predželudac, svaki od triju odjeljaka (de-) koji se nalaze ispred želuca preživara

prehladíti -ím, prehladi -ite, prehladil -ila
I.
1. prehladiti, odveć ohladiti: prehladiti testo, meso
2. prehladiti: prehladiti otroka
II. prehladiti se prehladiti se, nazepsti, oboljeti od prehlade: pri kopanju se prehladiti; v glavo se prehladiti

prehròmiti prèhromīm, prehrònuti prèhronēm ozdraveti od hromosti: da bi mu konjic prehronuo

preigrávati -am
1. više puta odsvirati od početka do kraja: preigravati klavirske skladbe
2. nadigravati: preigravati nasprotnikovo nogometno obrambo
3. preigravati, ponovno igrati: preigravati šahovske partije

preisgeben^* opustiti; Recht prepustiti, zapustiti; der Schande, dem Spott: prepustiti; ein Geheimnis: izdati; zapustiti, dvigniti roke od; preisgegeben werden Tierkunde biti prepuščen (svoji) usodi

prekr̀hati -ām
I. prelomiti, zlomiti: pazi da ne prekrhaš ruku
II. prekrhati se
1. prelomiti se, zlomiti se
2. odločiti se za eno od dvojega: kuća bez žene gotova tamnica. Mnogo sam premišljao, sam se sa sobom borio, i valja da je božja volja, ja prekrhah jednu stranu

prekupíti i prekúpiti -im prekupiti, platiti višu cijenu od stvarne vrijednosti: hišo je prekupil za sto milijonov