Franja

klín wedge; peg; pin; spike; (tesarski) tenon; (osi) cotter, (razcepljen) split pin; tiskarstvo quoin; wooden nail; (zagozda) chock; (sadilni) dibble; (pri lestvi) rung; (za obleko) peg

klín hladnega zraka wedge of cold air
obesiti na klín (figurativno, službo, mesto itd.) to quit, to give up, to throw up, to throw in the sponge (ali the towel)
obesiti medicino na klín (figurativno) to give up medicine
obesiti službo na klín to throw up one's job
pritrditi s klínom to wedge
razdvojiti s klínom to wedge apart
klínu podoben wedgelike
zabiti klín v (med) to drive a wedge into (between)
klín se s klínom izbija one nail drives out another, diamond cut diamond, like cures like, rudeness must be met with rudeness

ključni (-a, -o) Schlüssel- (dražljaj der Schlüsselreiz, pojem der Schlüsselbegriff, položaj die Schlüsselposition, položaj die Schlüsselstellung, problem das Schlüsselproblem, beseda das Schlüsselwort, funkcija die Schlüsselfunktion, oseba die Schlüsselfigur, vloga die Schlüsselrolle, doživetje das Schlüsselerlebnis, mesto die Schlüsselstelle, število die Schlüsselzahl, vprašanje die Schlüsselfrage); rokovno: Los-, Stich- (dan der Stichtag, Lostag, noč die Losnacht, leto das Stichjahr)

Knosos samostalnik
zgodovina, arheologija (antično mesto na Kreti) ▸ Knósszosz [görögországi régészeti lelőhely]

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

kodirn|i (-a, -o) Codier-, Kodier- (mesto der Codierplatz)

komandántski

komandántski avto vojska ZDA command car
komandántsko mesto command post
komandántska zastava commander's flag

kománden (-dna -o) adj. di comando:
komandna kabina cabina di comando
komandna miza, komandni pult tavolo di comando
navt. komandni most ponte di comando
komandni stolp torre di controllo
voj. komandno mesto posto di comando

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

kongresn|i [é] (-a, -o) [Kongreß] Kongress- (center das [Kongreßzentrum] Kongresszentrum, dvorana der [Kongreßsaal] Kongresssaal, die [Kongreßhalle] Kongresshalle, mesto die [Kongreßstadt] Kongressstadt); pri stranki: Parteitags- (sklep der [Parteitagsbeschluß] Parteitagsbeschluss)

konkurírati (-am) imperf., perf.

1. (tekmovati) concorrere, fare concorso, competere, gareggiare:
konkurirati s kvaliteto izdelkov in nižjimi cenami concorrere con la qualità dei prodotti e i bassi prezzi

2. (udeležiti, udeleževati se natečaja) concorrere:
konkurirati za mesto docenta concorrere a una cattedra

kopalíški

kopalíški zdravnik doctor at a spa, physician at a watering place
kopalíški gost visitor at a watering place
kopalíška sezona high season at a watering place
morski kopalíški kraj seaside resort
kopalíško mesto (kraj) watering place

Korint samostalnik
pogosto v zgodovinskem kontekstu (grško mesto) ▸ Korinthosz

kraj³ moški spol (-a …) (mesto) der Platz, -platz (pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle); der -punkt (izginitve Verschwindepunkt, zajetja Erfassungspunkt)
kraj nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort
pravo pobeg s kraja nesreče die Unfallflucht
kraj delovanja die Wirkungsstätte
na kraju samem an Ort und Stelle
pravo ogled na kraju samem der Lokaltermin, avstrijsko: der Lokalaugenschein
gradbeništvo, arhitektura na kraju samem örtlich, Orts- (temeljenje örtliche Fundierung, die Ortsfundierung)
na več krajih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen, vprašati: verschiedenerorts

Krakov samostalnik
(mesto na Poljskem) ▸ Krakkó

krasíti (-ím) imperf. ➞ okrasiti ornare, decorare; abbellire; parare; pren. ricamare:
obraz mu je krasila gosta, črna brada una folta barba nera gli abbelliva il volto
praznično krasiti mesto parare a festa la città
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. krasiti s štukaturami stuccare
krasiti s trakovi infiocchettare
krasiti s cvetjem infiorare
krasiti z biseri, z dragulji imperlare, ingemmare, ingioiellare
krasiti z zastavami imbandierare

kreativen pridevnik
1. (ustvarjalen; inovativen) ▸ kreatív, alkotóMed oglasi za pivo in pivnice za najbolj kreativne veljajo angleški. ▸ A sörök és a sörözők reklámjai közül az angol hirdetések a legkreatívabbak.
Učitelj lahko poda le vzorce, pot do kreativnega razmišljanja pa mora vsak zase najti sam. ▸ A tanár csak mintákkal szolgálhat, a kreatív gondolkodáshoz vezető utat mindenkinek magának kell megtalálnia.
London je mesto za kreativne ljudi. ▸ London a kreatív emberek városa.
Povezane iztočnice: kreativno pisanje

2. (ki razvija nove ideje ali izdelke) ▸ kreatívPovezane iztočnice: kreativna direktorica, kreativna producentka, kreativna urednica, kreativni direktor, kreativni producent, kreativni urednik, kreativni vodja

krilatica samostalnik
(fraza) ▸ szállóigeSaj poznamo tisto najbolj resnično krilatico nikoli ne reci nikoli! ▸ Ismerjük azt a legigazabbnak bizonyult szállóigét, hogy sohase mondd, hogy soha!
Za New York velja krilatica, da je to mesto, ki nikoli ne spi. ▸ New Yorkra igaz a szállóige, hogy ez az a város, amely sosem alszik.

križar samostalnik
1. pogosto v množini, v zgodovinskem kontekstu (vojščak) ▸ keresztes lovag, keresztes vitézKer križarji niso imeli oblegovalnih naprav, so nameravali mesto z izstradanjem prisiliti k predaji. ▸ Mivel a keresztes lovagoknak nem nem voltak ostromeszközeik, a várost kiéheztetéssel akarták megadásra kényszeríteni.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč zagovornik) ▸ lovag, keresztes lovagHamburgerski križarji so šli celo tako daleč, da zahtevajo, naj iz vseh osnovnih šol v ZDA odstranijo avtomate za pijačo in prigrizke, ker to mularijo dela odvisno od junk hrane. ▸ A hamburger-üldöző keresztes lovagok még azt is követelték, hogy az Egyesült Államok összes általános iskolájából távolítsák el az ital- és chipsautomatákat, mert azok a kölyköket a gyorsételek rabjává teszik.
Pogosteje pa ti križarji trdijo, da so kadilci orodje v rokah tobačnih družb, ki jih je treba kaznovati. ▸ Ezek a keresztes lovagok még gyakrabban érvelnek azzal, hogy a dohányosok a dohánygyártó vállalatok eszközei, akiket meg kell büntetni.

kultn|i (-a, -o) kultisch, kult- (film der Kultfilm, jezik die Kultsprache, ples der Kulttanz, podoba das Kultbild, zgradba der Kultbau, mesto die Kultstätte)

kvalificíran qualified (za for), skilled; fit (za for)

on ni kvalificíran za to mesto he is not qualified for this post
kvalificíran delavec qualified worker; artisan