-
ἔγ-γαιος 3 in 2 (γῆ) poet. = ἔγγειος 2 kdor (kar) se nahaja na (v) zemlji; domač.
-
ἐγχέσ-παλος 2 (πάλλω) kdor vihti kopje, kopje vihteč.
-
ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).
-
εἰρο-κόμος 2 (κομέω) ep. kdor prede volno, volnopredec.
-
ἔλαφος, ὁ, ἡ [Et. iz eln̥-bhos, gl. ἐλλός iz ἐλν-; slov. jelen iz el-en-] jelen, košuta, ἔχων ἐλάφοιο κραδίην kdor ima jelenje srce, plašen.
-
ἐλλιπής 2 (ἐλ-λείπω) 1. pomanjkljiv, nepopoln, τινός v čem. 2. kdor kaj opusti ali zanemari, kdor zaostaja za kom, μνήμης ἐλλιπὴς γίγνομαι pozabim; τὸ ἐλλιπές nedostatek, neizpolnitev (želj).
-
ἔμ-μισθος 2 (μισθός) najet, kdor dobiva plačo, plačan; ἔμμισθον ποιῶ τινα dajem komu zaslužek (podporo, pokojnino).
-
ἔμ-πορος, ὁ (πορεῖν) 1. kdor popotuje na tuji ladji, popotnik. 2. trgovec, veletržec, vojni zalagatelj; pren. κακὴ ἔμπορος βίου ki s svojim življenjem slabo trguje, ki življenje pod nič proda.
-
ἔν-αιμος 2 (αἷμα) kdor ima kri, krven, krvav.
-
ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.
-
ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.
-
ἐν-ώμοτος 2 (ὄμνυμι) poet. zaprisežen, s prisego zavezan, θεῶν kdor je pri bogovih prisegel; adv. ἐνωμότως s prisego.
-
ἔξαρχος kdor začenja, začenjajoč; subst. ὁ prvi pevec, zboro-, pevovodja, predpevec.
-
ἐξώστης, ὁ (ἐξ-ωθέω) ion. kdor odganja s pravega pota; ἄνεμος neugoden, nasproten.
-
ἐπ-ήβολος 2 ep. poet. deležen, kdor je kaj dosegel τινός; οὐκ ἐπήβολος φρενῶν kdor nima čutov v oblasti, kdor se ne zaveda, οὐ γίγνομαι ἐπήβολος ne morem dobiti.
-
ἐπ-ημοιβός 2 (ἀμείβω) ep. kdor se menjava; ὀχῆες dva nasprotna zapaha pri vratih, ki sta se pomikala drug preko drugega, prečni zapah, χιτῶνες obleka za preoblečenje.
-
ἐπιβάτης, ου, ὁ (ἐπι-βαίνω) kdor na kaj stopa (na konja ali na voz), jezdec, pomorščak, popotnik, ἐλεφάντων vodnik.
-
ἐπιδεικτικός 3 kdor se kaže, ponaša; o govorniku: z bleščečim govorom, gizdav, lepobeseden.
-
ἐπι-θῡμητής, οῦ, ὁ (ἐπι-θυμέω) kdor želi, si prizadeva za kaj, ljubitelj, prijatelj, pristaš, učenec, ἐπιθυμητής εἰμί τινος hrepenim po čem NT.
-
ἐπι-μηνῡτής, οῦ, ὁ kdor naznani krivca, ovadnik, tožnik.