Franja

compás moški spol šestilo; smernica; red; območje, velikost, format; takt, glasomerje

guardar el compás, tocar (ir) en compás držati takt, igrati v taktu
llevar el compás takt dajati; prvo besedo imeti
hacer las cosas a compás oprezno se lotiti dela
salirse del compás prekoračiti mero
tiene el compás en el ojo ima dobro mero na oko
a compás po taktu
a su compás sporazumno z njim
en compás v taktu, enakomerno
marchar a compás iti v (skladnem) koraku

compasión ženski spol sočutje, pomilovanje, usmiljenje

¡por compasión! za božjo voljo!
sin compasión neusmiljen, brezobziren
dar (ali despertar) compasión zbuditi usmiljenje
tener compasión imeti usmiljenje

compassion [kəmpǽšən] samostalnik (for, with)
usmiljenje, sočutje

to have (ali take) compassion on s.o. imeti s kom usmiljenje
in compassion to iz usmiljenja do

compassion [kɔ̃pasjɔ̃] féminin sočutje

par compassion iz sočutja
avoir de la compassion pour quelqu'un imeti sočutje do koga
faire compassion vzbujati sočutje, usmiljenje

compeer [kɔmpíə] samostalnik
oseba istega položaja; tovariš(ica)

to have no compeer ne imeti sebi enakega

compendium -iī, n (compendĕre odtehtati)

1. prištedek, prihranek, dobiček, dobitek, korist, prid: facere compendii binos panes in dies Pl. prihraniti, ad compendium ponere Pl. imeti za dobiček, c. leve Corn., ligni Plin., in Apronianis rapinis in quaestu sunt compendioque versati Ci. so zaslužili in imeli dobiček, praeter imperatas pecunias suo privato compendio serviebant C. poleg tega, da so izterjevali davke, so skrbeli tudi za svoj dobiček, captus compendio ex direptis bonis C. prikrajšan pri dobičku iz plena.

2. prihranek pri delu, času: c. operae Plin., temporis Col., leti Sil., vitae timidae Stat., edictorum Dig., compendio morari Q. malo časa, misso in compendium bello Fl.; facere compendium alicuius rei Pl. prikrajšati kaj, nehati s čim, facere compendi(i) aliquid Pl. prihraniti si, kratiti si kaj; (o govoru): facere verba compendi Pl. besede okrajš(ev)ati, conferre verba ad compendium Pl. na kratko povedati, fieri dicta compendi volo Pl. hočem, da si prihraniš besede = škoda besed, brevia docendi compendia Q.

3. skrajšanje poti: c. viae quatridui Plin., per compendia itinerum Front.; pogosto abs. skrajšana (krajša) pot, bližnjica, krajšnica: Fl., Iust., per compendia montis anticipata via est O., propioribus compendiis ire T., per compendia maris adsequitur Germanicum T.; pren.: Gell., c. durum aridumque Q., quae ad honores compendia paterent Plin. iun.

comperiō -īre -perī -pertum (prim. perīculum, perītus) natančno spozna(va)ti, izvedeti, dognati: atqui certo comperi Ter., illi venturi erant: qui comperisti? Ci., si compertum est C. če se je dognalo; z obj. v acc.: ex quibus hominibus omnia comperi Ci., quod ex multis audivi et comperi Ci., rem gestam c. ab aliquo N.; nam. praep. sam abl.: nihil se testibus, nihil tabulis, nihil gravi aliquo argumento comperisse Ci.; v pass.: res a te ipso comperta Ci., ea sunt comperta per me Ci., quae postquam Metello (dat.) comperta sunt S. je prišlo na znanje; z odvisnim predik.: omnia falsa atque insidiose ficta comperta sunt Ci. vse se je izkazalo za napačno in …, a quo cum quaereret Pyrrhus, qualem Romam comperisset Eutr.; dopolnilo z de: de amore hoc c. Ter., nihil de hoc comperi, nihil suspicatus sum Ci., postquam de scelere filii comperit N. postquam de rebus Vagae actis comperit S.; z ACI: Ter., N., H., Q., ubi comperit Heraclium non adesse Ci., ex captivo comperit Correum milia sex peditum delegisse C., hanc gentem Clusium Romamque inde venisse comperio L.; z odvisnim vprašanjem: id pactione an casu ita evenerit, parum comperimus S., an ab ipso id genus exercitationis sit inventum, … parum comperi Q. Pogosto pt. pf. compertus 3 „izveden“

1. ki se je izvedel, dognan, (za)slišan: compertum narrare S., comperta narrare Cu., an oculis comperta haberet, quae diceret L. ali je videl na lastne oči; v absolutnem abl.: compertō ko se je (bilo) izvedelo: satis comperto Eordaeam petituros Romanos L., nondum comperto, quam regionem hostes petissent L., comperto Plautum et Sullam maxime timeri T.

2. izvesten, zanesljiv, (očitno) znan, očiten, gotov, neizpodbiten: levem auditionem pro re comperta habere C. prazno govorico imeti za gotovo resnico, non ego haec incertis iactata rumoribus affero, sed comperta et explorata L., exponam vobis … facinus manifesto compertum atque deprehensum Ci., comperta nuntiare T.; compertum est alicui aliquid S., Tib., Plin., Q., T. komu je kaj dobro znano; compertum habere (aliquid) L. kaj za gotovo imeti, desinant ultra opinari mihique, qui compertum habeo, credant C. ap. Suet., compertum ego habeo verba virtutem non addere; res indicat nihil ipsos habuisse comperti Ci. da niso vedeli nič gotovega; esse pro comperto Cu., pro comperto polliceri Suet. — Od tod adv. compertē iz dobrega (zanesljivega) vira: Gell., komp. compertius Gell.

3. z gen. criminis ali z inf. komur se je dokazal kak zločin, komur se je dokazalo, da je česa kriv, spoznan za krivega: iuvenis nullius probri compertus L., Vestales compertae stupri L., nullius flagitii compertus T., Olympiada velut stupri compertam repudio dimiserat Iust.; compertus publicam pecuniam avertisse T. — Redka, navidezno po glag. experior tvorjena soobl. comperior -īrī -pertus sum: Ter., Gell., Ap., Tert., Metellum … magnum et sapientem virum fuisse comperior S., hunc ego Lepidum … gravem et sapientem virum fuisse compe-rior T.

comprehendō -prehendī -prehēnsum in kontr. comprēndō -prēndī -prēnsum (decomp.; prim. prehendō)

I.

1. skupaj vzeti (jemati), odščipniti, zgrabiti, (po)prijeti, zvez(ov)ati: eas ipsas (naves) … funibus … comprehendit L. da zvezati, oras vulneris suturae comprehendunt Cels. drže skupaj, luna nigrum … aëra comprendit V. zbira okrog sebe črn dim = dobiva kolobar; z grškim acc.: comprensus chlamydem ab auro O. v plašču, spetem z zlatom; medic. vezati: medicamentum melle P. Veg.

2.
a) obda(ja)ti, obvez(ov)ati, obvi(ja)ti: multae membranulae venas et arterias comprehendunt Cels., articuli validis nervis comprehenduntur Cels., filo comprehensae venae Cels. podvezane.
b) obda(ja)ti, obsuti (obsipati): loca vallo Front.
c) α) v kak prostor spreje(ma)ti, da(ja)ti, zaje(ma)ti: quas (nuces) uno modio comprehendere possis Varr., ovis non comprehendatur (sc. stabulis) hieme Col. ovce ne pusti prezimovati. β) (o ženski = concipere) spočeti, zanositi: Cels.
č) obseči (obsegati), zavze(ma)ti: circuitus rupis XXXII stadia comprehendit Cu., si vitium in angusto est, quod comprehendere modiolus possit Cels.; quantum impulsa valet comprehendere lancea nodo Sil. kakor daleč nese.

3. pren.
a) ljubeče obje(ma)ti, s seboj (z)družiti, zase pridobi(va)ti: adulescentem humanitate suā Ci. ep., multos amicitiā Ci. z mnogimi prijateljsko vez imeti; pren.: totam Atinatem praefecturam omnibus officiis … comprehendit Ci. vsemu … okrožju je povsem ustrezal.
b) obenem obseči (obsegati), skupaj razume(va)ti, z drugim vred šteti: quae omnia unā cum deorum notione comprehendimus Ci. pod pojmom „bog“, quae omnia senatus decretis comprehensa et comprobata sunt Vell.
c) z besedami ali števili obseči (obsegati) = v besede da(ja)ti, ubesediti, ustno ali pismeno izraziti (izražati), povzemaje razložiti (razlagati), povze(ma)ti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: perinde ac si in hanc formulam omnia officia … comprehensa sint Ci., breviter comprehensa sententia Ci., omnes scelerum comprendere formas possim V., quae si comprendere coner O., numerum quorum comprendere non est O. ki jih ni moč sešteti, ut supra comprehensum est Cels. kakor zgoraj omenjeno; z abl. instrumenti: verbis luculentioribus et pluribus rem eandem c. Ci. ep., plura quidem feci, quam quae comprendere dictis in promptu mihi est O., o quater et, quotiens numero comprendere non est, felicem O. neštetokrat, bella viginti voluminibus c. Suet.

II. (z oslabljenim pomenom predloga)

1. prije(ma)ti, poprije(ma)ti, z(a)grabiti: Cels., Plin., Lucan., quid manibus opus est, si nihil comprehendendum est? Ci., c. funes C., comprehendunt utrumque et orant O. oba primejo za roke, accipiter comprensam columbam tenet V., ter frustra comprensa manūs effugit imago V., c. aures Tib., ramos Cu., aliquem faucibus Val. Max. za vrat zgrabiti; z abl. instrumenti: Lact., Hier., Min., linguam forcipe O., quantum manu comprehendet Cels., c. lanceam laevā Cu.

2. occ.
a) koga sovražno prijeti, ujeti, uloviti, popasti, zgrabiti, v zapor vreči: hominem c. et in custodiam Ephesi tradere Ci. ep., belli duces captos et comprehensos tenere Ci., tam capitalem hostem non c. Ci., hunc (Commium) e navi egressum … comprehenderant atque in vincula coniecerant C., ne huius quidem indicio impulsi sunt (ephori), ut Pausaniam comprehenderent N., c. servos, interfectores fugientes L., praesidium Punicum L. ujeti, fures Cat., propalem Dareus comprehendi non poterat Cu.; s predikatnim acc.: aliquem vivum c. C.; s praep.: c. aliquem pro moecho Ter., aliquem simul cum Ismenia N., regem per milites Cu.; (o živalih in stvareh) odvze(ma)ti, zaseči (zasegati): venenum manifesto Ci., redas equosque C., alicuius signa militaria atque arma C., naves N., L., vehicula … et pistrinensia iumenta Suet., epistulas Iust. prestreči; c. colles C. zasesti.
b) krivca prijeti, zalotiti, zasačiti pri čem, kak zločin izslediti, odkriti: Front., qui in furto aut in latrocinio aut aliqua noxa sunt comprehensi C., eum cum gladio cruento c. N., eius nefandum adulterium c. Ci. zasačiti ga pri prešuštvovanju, res eius indicio comprehenditur Ci. pride na dan; z inf.: qui interesse conventibus interdictis fuerint comprehensi Cod. Th.
c) α) (o ognju) prije(ma)ti se česa, lotititi se česa, zažgati kaj, lizati kaj: ignis robora comprehendit V., incendium turres … comprehendit Cu.; v pass.: opera flammā comprehensa Hirt., avidis comprehenditur ignibus agger O.; tudi brez flammā ali igni: comprehensa aedificia, comprehensae lautumiae L.; comprehendere ignem (o vnetljivih stvareh) vne(ma)ti se, vž(i)gati se, zaž(i)gati se, (za)goreti: hae (casae) celeriter ignem comprehenderunt C.; pesn.: Lavinia … visa (est) … longis comprehendere crinibus ignem V. da se ji vžigajo dolgi lasje; v pass.: flammā ab utroque cornu comprehensā naves sunt combustae quinque C. β) (o bolezni) popasti (popadati), zgrabiti, prijeti (se) koga: comprehendi morbo toto corpore Iust. zboleti na celem telesu, comprehendi pestiferā lue Iust.
č) hort. (o rastlinah) prije(ma)ti se, ukoreniniti (ukoreninjati) se; abs.: Col.; z acc.: c. terram Dig.; (o cepiču) vrasti (vraščati) se; abs.: Varr.

3. pren. čutno, umsko, spominsko zazna(va)ti, doseči (dosegati), spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: esse aliquid, quod comprehendi et percipi posset Ci. kar se more doumeti, non posse vero comprehendi (naturam) Cels., litterarum apices c. (sc. visu) Gell.; večinoma z abl. instrumenti: c. aliquid visu Sil., rem sensu (sensibus) Ci., animo c. et tenere aliquid Ci., animo aliquid tenere comprehensum, non sensibus Ci., c. omnia suis animis et cogitatione Ci., cogitatione comprehendimus, qualis sit animus Ci., eo minus id, quod tu vis, possum mente comprehendere Ci., si quam opinionem vestris mentibus comprehendistis Ci., has quinque dierum disputationes memoriā c. Ci. ali hoc recordatione c. Sen. ph. v spominu ohraniti, res penitus perspectae … scientiāque comprehensae Ci.; po čem spozna(va)ti z abl.: aliquid certis signis Col.

compréhension [-sjɔ̃] féminin razumevanje; pojmovanje, doumevanje

rapide de compréhension hitrega pojmovanja
être plein de compréhension à l'égard de quelqu'un, pour quelqu'un imeti polno razumevanje za koga

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist

compungō -ere -pūnxī -punctum

1. vbosti (vbadati), zbosti (zbadati): quippiam acu Cels., collum dolore Ph., aculeis urticae compungi Col.; pren.: (dialectici) ipsi se compungunt suis acuminibus Ci. se sami v živo zbadajo; compungi Eccl. slabo vest imeti, kesati se.

2. occ. napikati, z vbodljaji zaris(ov)ati, tetovirati: barbarus compunctus notis Threïciis Ci. tetoviran.

3. zbadati, peči (o barvah, mrazu, vročini): oculos, sensūs corporis Lucr.

comune¹

A) agg.

1. skupen:
amico comune skupni prijatelj
comune a pochi skupen redkim ljudem
il bene comune skupno dobro, skupna korist
fare causa comune con qcn. skupaj delovati s kom, biti skupnega prepričanja s kom

2. obči, splošen:
opinione comune splošno mnenje
uso comune splošna raba
luogo comune pren. oguljena fraza, stereotip
senso comune zdrava pamet
non comune nenavaden, odličen, imeniten
vino comune navadno vino

3. jezik obči:
nome comune obče ime

B) m

1. navadno, obče:
uscire dal comune razločevati se
fuori del comune nenavaden, izjemen
non aver nulla in comune (con) ne imeti nič skupnega (s, z)

2. voj. navadni vojak, prostak, navadni mornar

con s, z; s pomočjo; hkrati z

café con leche mlečna kava
acompañarse con uno biti v spremstvu z
estar con alg. biti na strani nekoga
estar con fiebre imeti vročico
¡vaya V. con Dios! zbogom!
uno con otro počez, poprek
nada tiene que ver con ello nima nobenega posla s tem
no se meta V. con nosotros pustite nas v miru
me visto con este sastre obleko si dajem delati pri tem krojaču
con este tiempo pri tem vremenu
me veo con facultades de emprenderlo smatram se za sposobnega, da se tega lotim
con todo eso kljub vsemu temu
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
con trabajar lo conseguirás če boš delal, boš to dosegel
con ser muy trabajador, gana poco čeprav je zelo delaven, malo zasluži
con que torej, no
¿con que vienes tan tarde? prihajaš torej tako pozno?
con que ¡andando! naprej! torej hitro!
con (tal) que če le; s pogojem da; kolikor
te perdono con que te enmiendes oprostim ti, če se le poboljšaš

concepto moški spol pojem, ideja, misel; mnenje, sodba; spoštovanje, čislanje; (dober) glas; besedna igra

tener un alto concepto de imeti visoko mnenje o
en concepto de v svojstvu
en concepto de honorario kot honorar
en mi concepto po mojem mnenju
en un concepto kratko in malo
por todos conceptos v vsakem pogledu
bajo todos los conceptos vsekakor
emitir concepto (sobre) svojo sodbo izraziti (o)
formarse concepto de predstavljati si

conceptuar (pres: -úo) izmisliti, zasnovati

conceptuar de interés za koristno imeti
ser conceptuado de veljati za

concern² [kənsə́:n] samostalnik
zadeva, posel (about, for)
skrb (at, over zaradi)
zaskrbljenost; žalost, užaloščenje, bol (in za)
zanimanje; delež
trgovina tvrdka, podjetje, koncern; pomembnost, važnost
pogovorno stavba

it is of no concern of mine to mi ni nič mar
a matter of no concern nepomembna stvar
to take no concern in s.th. ne se zanimati za kaj
to have a concern in imeti delež pri čem; zanimati se za kaj
public concerns javne zadeve
thriving concern uspešen posel
pogovorno to give up the whole concern opustiti zadevo
a paying concern rentabilno podjetje
a going concern aktivno podjetje
of the utmost concern skrajno pomemben
to have no concern with s.th. ne imeti s čim opravka

concērto m

1. koncert (prireditev), recital:
dare, tenere un concerto imeti, prirediti koncert
andare a un concerto iti na koncert

2. glasba (glasbena kompozicija) koncert:
concerto solistico solistični koncert
concerto per violino e orchestra koncert za violino in orkester

3. orkester:
un concerto di dilettanti amaterski orkester

4. pren. šalj. koncert, ropot, hrup:
un concerto di grida hrup, kričanje

5. sporazum, dogovor:
di concerto sporazumno

concētto m

1. pojem, misel, ideja, koncept:
il concetto del bene e del male pojem dobrega in zla

2. mnenje, sodba:
avere un cattivo, un buon concetto di qcn., di qcs. imeti slabo, dobro mnenje o kom, o čem
è in concetto di persona seria imajo ga za resnega
impiegato di concetto administrativni ali tehnični sodelavec

3. lit. retorični domislek; zavita, afektirana misel:
una letteratura piena di concetti literatura, polna retoričnih domislekov

conciencia ženski spol vest; zavest; vestnost

caso de conciencia dolžnost vesti
creer a/c caso de conciencia za pametno (pravilno) smatrati
me hago de eso caso de conciencia vest me peče zaradi tega
sin cargo de conciencia s čisto vestjo
estrecho de conciencia vesten
libertad de conciencia svoboda vesti
le acusa (arguye) la conciencia vest ga peče
descargar la conciencia olajšati si vest; spovedati se
ser ancho de conciencia imeti kosmato vest
no tener conciencia biti brez vesti (brezvesten)
a conciencia vestno
sin conciencia brezvestno
en (mi) na (moji) vesti
el mejor plumón es una buena conciencia čista vest je najboljše zglavje