candidat, e [kɑ̃dida, t] masculin, féminin kandidat, -inja
candidat au baccalauréat maturant
liste féminin des candidats (politique) kandidatna lista
être candidat à un examen prijaviti se k izpitu
être candidat à un poste potegovati se za, (službeno) mesto
se porter candidat (politique) kandidirati
Zadetki iskanja
- candidus 3, adv. -ē (candēre)
1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.
3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q. - cane1
A) m
1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci
2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina
3. pren. slab igralec, slab pevec
4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin
5. voj. petelin
6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi
B) agg. invar.
1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!
2. pog. hud:
freddo cane hud mraz - canin, e [kanɛ̃, in] adjectif pasji; féminin (= dent féminin canine) podočnik (zob)
faim féminin canine volčja lakota
exposition féminin, race féminin canine razstava psov, pasja rasa
rage féminin canine pasja steklina
se faire couronner une canine dati si napraviti krono na podočnik - canné, e [kane] adjectif spleten iz trstja
chaise féminin cannée stol iz pletenega trstja - cannonata f
1. topovski strel:
non lo svegliano neanche le cannonate spi kot top
2. pren. izmišljotina, bahaštvo; ekst. izreden dogodek, izjemna predstava, senzacija:
il film è una cannonata film je izjemen
3. pren. šport (topovski) strel - canonial, e, aux [kanɔnjal, njo] adjectif, religion kánonski, predpisen; kanoniški
- cantonal, e, aux [kɑ̃tɔnal, no] adjectif okrajni, kantonski
- canulant, e [kanülɑ̃, t] adjectif, familier dolgočasen, utrudljiv, ki gre na živce
- capace agg.
1. prostoren, velik:
una borsa capace velika torba
2. sposoben; vešč, dober:
ormai è capace di leggere zdaj že zna brati
3. nadarjen, sposoben:
un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič
4. pog. zmožen:
è capace di tutto vsega je zmožen
è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče... - capacità f
1. prostornina, prostornost, kapaciteta:
lo stadio ha una capacità di 50.000 persone stadion lahko sprejme 50.000 gledalcev
misure di capacità prostorninske mere
la capacità di un recipiente kapaciteta posode
2. sposobnost, zmožnost:
persona di grandi capacità zelo sposobna oseba
persona priva di capacità nesposobnež
3. pravo prisebnost, razsodnost:
capacità di intendere e di volere polna prisebnost
4. zmogljivost:
capacità produttiva proizvodna zmogljivost
5. kapaciteta:
capacità dell'accumulatore elektr. kapaciteta akumulatorja
capacità termica toplotna kapaciteta
6. med.
capacità vitale vitalna kapaciteta pljuč - capanna f
1. koča, koliba:
pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
a capanna dvokapna (streha)
2. lopa (za kmečko orodje ipd.)
3. planinska koča - capital, e, aux [-tal, to] adjectif glaven, poglaviten; bistven; juridique smrten
crime masculin capital težak zločin (ki se kaznuje s smrtjo)
ennemi masculin capital smrtni sovražnik
lettre féminin capitale velika črka
péché masculin capital (religion) smrten greh
peine féminin capitale smrtna kazen
sentence féminin capitale smrtna obsodba
ville féminin capitale glavno mesto, prestolnica - capitale
A) agg.
1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh
2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo
3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami
4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina
B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije
C) m
1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati
2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder
3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom
4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot! - capo
A) m
1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na
2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen
3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik
4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov
5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine
6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta
7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati
8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna
9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko
10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je
B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir - capovōlgere*
A) v. tr. (pres. capovōlgo) prevrniti, prevračati; obrniti, obračati:
capovolgere un bicchiere prevrniti kozarec
capovolgere una situazione pren. preobrniti položaj
B) ➞ capovōlgersi v. rifl. (pres. mi capovōlgo) prevrniti, prevračati se; obrniti, zasukati se (tudi pren.):
la barca si è capovolta čoln se je obrnil - cappa1 f
1. kuta:
mettersi in cappa magna pren. svečano se obleči
romanzo di cappa e spada pustolovski roman (iz srednjega veka ali renesanse)
cappa di piombo pren. hudo breme, dušeča teža
2. ženski plašč
3. napa
4.
la cappa del cielo pren. nebesni obok, nebo
5. navt. nepredušna prevleka (za ladijske odprtine, instrumente ipd.)
navigare alla cappa pluti s spuščenimi jadri
PREGOVORI: per un punto Martin perse la cappa preg. zaradi malenkosti je šla stvar po zlu - capra f
1. zool. koza (Capra hircus)
2.
arrampicarsi come una capra pren. plezati po najhujših strminah
luoghi da capre strmine, hriboviti kraji
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela - capricant, e [kaprikɑ̃, t] adjectif poskakujoč; (pulz) neenakomeren, nepravilen
- caprin, e [kaprɛ̃, in] adjectif kozji