Franja

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podkop|en [ô] (-na, -no) rudarstvo Stollen- (delo der Stollenbetrieb)

podnevi prislov
(čez dan) ▸ nappal, napközbenImagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. ▸ Az imágók nappal aktívak, és a fenyőfákon tartózkodnak.Mi poznamo samo svoje delo, ki ga moramo opravljati podnevi in ponoči. ▸ Mi csak a munkánkat ismerjük, amit éjjel-nappal végeznünk kell.
Ponoči sva skupaj študirala, podnevi pa sem delal. ▸ Éjjel együtt tanultunk, napközben pedig dolgoztam.

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

podvréči (-vŕžem)

A) perf.

1. (podrediti) sottomettere, assoggettare, asservire

2. ekst. subordinare:
umetnik zna sredstva podvreči obliki l'artista sa subordinare i mezzi alla forma

3. sottoporre, esporre:
podvreči delo kritiki sottoporre l'opera alla critica

B) podvréči se (-vŕžem se) perf. refl. sottomettersi, assoggettarsi; sottoporsi; sottostare:
podvreči se operaciji sottoporsi a un'operazione, venire operato, subire un'intervento, un'operazione

pogódben contractuel, conventionnel, conforme au contrat (ali au traité)

pogodbena cena prix contractuel (ali stipulé dans le contrat)
pogodbeno delo travail moški spol par contrat
pogodbena stranka partie ženski spol contractante
pogodbeno določiti stipuler par contrat
pogodbeno se obvezati s'engager par contrat

pogoj [ò] moški spol (-a …) die Bedingung (delovni Arbeitsbedingung, dobavni Lieferbedingung, Bezugsbedingung, eksistenčni Existenzbedingung, glavni Hauptbedingung, izpitni Prüfungsbedingung, kapitulacijski Kapitulationsbedingung, mirovni Friedensbedingung, nasprotni Gegenbedingung, odložilni Suspensivbedingung, okvirni Rahmenbedingung, osnovni Grundbedingung, poslovni Geschäftsbedingung, posojilni Darlehensbedingung, pravni Rechtsbedingung, razpisni Ausschreibungsbedingung, razvezni Resolutivbedingung, robni Randbedingung, sprejemni Aufnahmebedingung, stranski Nebenbedingung, transportni Beförderungsbedingung, varnostni Sicherheitsbedingung. vračanja Rückzahlungsbedingung, za udeležbo Teilnahmebedingung, zavarovalni Versicherungsbedingung, življenjski Lebensbedingung); pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo dovoljenja ipd.: die Auflage
potreben pogoj notwendige Bedingung
pogoji množina -bedingungen
(plačilni Zahlungsbedingungen, okolja Umweltbedingungen, prodajni Verkaufsbedingungen, sprejemni Annahmebedingungen, standardni tehnika Normbedingungen, pravo zaporni Haftbedingungen)
delo v posebno težkih pogojih Arbeit mit Erschwernis
s/pod pogojem unter der Bedingung ([daß] dass …), uradno: mit der Maßgabe
v danih pogojih unter gegebenen Bedingungen
imeti za pogoj voraussetzen
izpolnjevati pogoje za štipendijo, subvencijo, podporo … förderungsfähig sein
| ➞ → okoliščina, razmere

pogóltniti (-em) perf.

1. ingoiare, ingerire, trangugiare, mandar giù; deglutire:
pren. delo mu je pogoltnilo veliko časa il lavoro gli rubò molto tempo
pren. hiša mu je pogoltnila vse prihranke la casa gli ingoiò tutti i risparmi

2. pren. (zamolčati, ne izreči) rimangiarsi, trangugiare, ingoiare:
pogoltniti jezo trangugiare la bile
pogoltniti grenko pilulo ingoiare un rospo, una pillola amara

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj

poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen

poldnev|en [é] (-na, -no) halbtägig, Halbtags- (delo die Halbtagsarbeit)

police¹ [pəlí:s] samostalnik
policija, policisti; javni red
ameriško, vojska red v taboru, razvrstitev dela v taboru

five police pet policistov
ameriško, vojska kitchen police delo v kuhinji

policijski pes stalna zveza
(pes, šolan za delo pri policiji) ▸ rendőrkutya
Policijski pes pri preiskavi ni izsledil mamil. ▸ A rendőrkutya a kutatás során nem talált kábítószert.
Pri delu policisti uporabljajo tudi službene policijske pse. ▸ A rendőrök szolgálati kutyákat is használnak.
V nočni operaciji je sodelovalo okoli 250 karabinjerjev, policijski psi in helikopter. ▸ Az éjszakai akcióban mintegy 250 csendőr, rendőrkutyák és egy helikopter vett részt.

polish² [pɔ́liš]

1. prehodni glagol
loščiti, (z)gladiti, poleščiti, polirati
figurativno ugladiti, izpiliti, olikati, olepšati

2. neprehodni glagol
svetiti se, zgladiti se

pogovorno to polish off hitro končati delo; odstraniti, premagati, ubiti nasprotnika
to polish up popraviti, zboljšati, osvežiti (znanje)

polj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo der Acker, das Feld (pšenično Weizenfeld, riževo Reisfeld, koruzno Maisfeld); (obdelovalna zemlja) das Ackerland
delo na polju die Feldarbeit
obdelovati polje ackern
pravo kršitev predpisov o varstvu polj der Frevel

póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne

poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol

pôljski² field; agrarian

pôljski delavec farmhand, farm worker
pôljsko delo farm labour

poljúden populaire, à la portée de tous, exotérique

poljudno znanstveno delo ouvrage moški spol de vulgarisation scientifique