Franja

bazičen pridevnik
1. kemija (o kemijski sestavi) ▸ lúgos, bázikusObmočje pH za bazične raztopine je od 7 do 14. ▸ A lúgos oldatok pH-tartománya 7 és 14 között van.
Preveč kisla ali preveč bazična tla rastlinam otežujejo ali preprečujejo sprejemanje hranil. ▸ kontrastivno zanimivo A túl savas vagy túl lúgos talaj nehezíti vagy gátolja a növények tápanyagfelvételét.
Čeprav vino vsebuje le neznatne količine natrija, ta uravnava osmotski pritisk, skrbi za gospodarjenje z vodo v organizmu in vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja. ▸ kontrastivno zanimivo Bár a bor csak elhanyagolható mennyiségű nátriumot tartalmaz, az szabályozza az ozmotikus nyomást, gondoskodik a test megfelelő vízgazdálkodásáról és a sav-bázis egyensúly fenntartásáról.
Povezane iztočnice: bazična hidroliza

2. (o učinku živil na telo) ▸ lúgosító, lúgos
3. (osnoven; temeljni) ▸ alapvető Bazično znanje, ki bo po internetu dostopno vsakomur, lahko revolucionira medicino. ▸ Az interneten mindenki számára elérhető, alapvető tudás forradalmasíthatja az orvostudományt.
Želel sem ohraniti pristen bazični zvok simfoničnega orkestra. ▸ Szerettem volna megőrizni a szimfonikus zenekari alaphangzást.
Povezane iztočnice: bazična industrija, bazična raziskava, bazična znanost, bazični šport

4. (o športni pripravljenosti) ▸ alapozó, alapvetőVsi igralci so kondicijsko dobro pripravljeni, zato jim naporne bazične priprave ne bodo povzročale težav. ▸ Az összes játékosnak jó az erőnléte, ezért a kemény alapozó felkészülés nem okoz gondot számukra .
Tehnika in bazična pripravljenost sta glavna cilja vadbe. ▸ A technika finomítása és az alapvető felkészültség a gyakorlatok fő célja.

beat^*2 [bi:t]

1. prehodni glagol
tolči; udariti, udarjati; biti; utrti, utirati; premagati, prekositi, prekašati; (o)slepariti; obleteti; zbegati

2. neprehodni glagol
biti, utripati; mlatiti; trkati; taktirati; prebijati se
navtika lavirati

to beat black and blue do mrtvega pretepsti
to beat the air zaman se truditi, prazno slamo mlatiti
to beat the breast trkati se po prsih, obžalovati
that beats all (the devil) to je višek
that beats the band (ali the Dutch) to je neverjetno
to beat the bounds zakoličiti mejo
dead beat na smrt utrujen, onemogel
to beat one's head (ali brains) beliti si glavo
to beat hollow (to smithereens, sticks, nothing, all to pieces, to ribands ) dodobra premagati
beat it! poberi se!
to beat a proof narediti krtačni odtis
to beat a retreat umakniti se
to beat into shape izoblikovati
to beat time voditi, dirigirati, taktirati
ameriško, sleng can you beat it? to je nezaslišano, kakšna predrznost!
ameriško, sleng to beat it zbežati, popihati jo
that beats me tega ne razumem
to beat a wood pretakniti gozd
sleng that beats everything zdaj je pa že dovolj
to beat the wings plahutati

beber (iz)piti, mnogo piti, popivati; vsesati; hitro se naučiti

beber los pensamientos a alg. komu v očeh nekaj brati
beber los sesos a alg. očarati, zase pridobiti
beber los vientos, beber los aires kot veter hitro teči
beber los vientos (por) do ušes zaljubljen biti (v)
beber en un vaso piti iz kozarca
beber a la salud de alg. komu na zdravje piti
al beber pri pitju
beberse (iz)piti
beberse las lágrimas pogoltniti solze (svojo bol)

bedrock [bédrɔk] samostalnik
trdna podlaga; živa skala

to get down to bedrock priti stvari do dna
trgovina bedrock price najnižja cena

beg [beg]

1. prehodni glagol
prositi, rotiti; izprositi si

2. neprehodni glagol
beračiti, moledovati

I beg to inform you dovoljujem si vam sporočiti
I beg your pardon, beg pardon prosim, kaj ste rekli?
to beg the question smatrati zadevo za rešeno; izvijati se
to beg leave to do s.th. prositi za dovoljenje za nekaj
I beg to differ oprostite, da se z vami ne strinjam
to beg one's life prositi za pomilostitev
to beg one's bread beračiti
I beg to acknowledge v čast mi je potrditi

Bein, das, (-/e/s, -e) noga (auch bei Tischen, Stühlen usw., als Körperteil) (Knochen) kost; (Hosenbein) hlačnica; auf den Beinen sein biti na nogah; sich die Beine vertreten sprehoditi se; sich auf die Beine machen odpraviti se; jemandem Beine machen nagnati (koga); die Beine in die Hand/unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge; Beine bekommen/kriegen dobiti noge; sich kein Bein ausreißen ne pretegniti se; auf die Beine stellen postaviti na noge ( tudi figurativ ); auf die Beine bringen spraviti na noge, dvigniti na noge; auf die Beine helfen pomagati na noge; jemandem ein Bein stellen podstaviti (komu) nogo; etwas am Bein haben/ jemandem am Bein hängen bremeniti, obremenjevati (koga); sich etwas ans Bein hängen obremeniti se z; schwach auf den Beinen sein biti slab, oslabljen; auf schwachen Beinen na šibkih nogah; auf die Beine fallen pasti na noge, znajti se; jemandem in die Beine fahren prestrašiti (koga), iti do kosti; mit einem Bein in... z eno nogo v (grobu, zaporu ...)

Beinahezusammenstoß, der, es kam zu einem Beinahezusammenstoß skoraj bi bilo prišlo do trka, malo je manjkalo, pa bi se zaleteli...

bél (-a -o)

A) adj.

1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca

2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco

belič moški spol (-a …) figurativno der Pfennig, der Heller
niti beliča keinen roten Heller, keinen Pfennig
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig

belíč farthing

biti brez belíča to be (dead) broke; (knjižno humoristično) to be impecunious
to ni vredno belíča it's not worth a (brass) farthing
plačal vam bom do zadnjega belíča I'll pay you to the last farthing

believer [bilí:və] samostalnik
vernik (in v)
tisti, ki veruje

he's a great believer in mnogo mu je do
a true believer pravovernik, -ica

bell¹ [bel] samostalnik
zvon, zvonec; udarec na zvon, zvonjenje; potapljaški zvon
botanika popek; zvočni lijak; mehurček

to answer the bell iti odpret vrata
to bear the bell nositi zvonec, voditi
to carry off the bell dobiti prvo nagrado
passing bell navček
all went merrily as a marriage bell vse je šlo kakor po maslu
diving bell potapljaški zvon
to curse by bell, book and candle prekleti do desetega kolena
it is ringing a bell with me to me na nekaj spominja
as sound as a bell zdrav ko riba
with bells on v slovesni obleki; z navdušenjem
to ring the bell pozvoniti; sleng uspešno opraviti
peal (ali chime) of bells zvončkljanje
bell push gumb (zvonca)
to ring one's own bell sam sebe hvaliti
within the sound of Bow bells v Londonu
ring of bells zvonjenje
mornarica one to eight bells štiriurna straža

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

bellus 3 (pogovorno iz *benulus, *benlus, demin. *benus = bonus, prim. bene)

1. lep, čeden, ličen, ljubek, prijeten: nimis bella es atque amabilis Pl., bella puella O., Cat., Mart., cui videbaris bella? Cat., puer bellus Cat., deprensi non bella est fama Treboni H. (prim. bona fama), carmina bella Mart., subsidium bellissimum senectuti otium Ci., occasio bellissima Petr., vinum bellissimum Col.; bellum est (z inf.) preljubko je, prelepo je: bellum est aliquo exire, est bellum aliquem libenter odisse Ci. ep.

2. vljuden, priljuden, olikan, ustrežljiv, ljubezniv, udvorljiv, galanten, poseb. do žensk (v slabem pomenu o zaljubljencu): hospes Pl., homo et bellus et humanus Ci., homo bellus Ci. ep., Varr. ap. Non., Cat., Mart. udvorljiv, galanten, illam esse amicam tui viri bellissimi (v slabem pomenu) Pl.

3. čil, zdrav (po počutju): fac bellus revertare Ci. ep., bellissimum hercle vidi et taciturnissimum (ostium) Pl.

4. pren. (o notranji dobroti in lepoti) dober: in quo Graeci belliores quam Romani nostri Varr. ap. Non., bellus es arte lyrae, bellus es arte pilae Mart. — Adv. bellē

1. lepo, dobro, ljubko, prijetno, vljudno, olikano, dvorljivo: Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart., sequere istum bella belle Pl., fatetur se non belle dicere posse Ci., belle negare Ci. dvorljivo, belle adhuc Ci. doslej gre še prav dobro, sumus ambo belle curiosi Ci. ep. sva prava radovedneža, cum hoc fieri bellissime posset Ci. ko se je dalo to prav gladko dognati, Corcyram bellissime navigavimus Ci. ep., ferre aliquid fronte et vultu bellissime Ci. ep. s prav vedrim čelom in obrazom, prav dobre volje; occ. kot izraz pohvale = dobro! prav! izvrstno! „belle“ et „festive“ nimis saepe nolo Ci., euge tuum et belle Pers.

2. (o počutju) belle se habere ali samo belle habere dobro se imeti, zdrav biti: accepi ab Aegypta Atticam plane belle se habere Ci. ep., Tullia nostra recte valet, Terentia minus belle habuit Dolabella in Ci. ep.; podobno: belle est alicui Ci. ep. dobro se ima kdo, dobro se godi komu, belle est aliquid Ci. ep. dobro se vede kaj.

3. medic. belle facere dobro deti, ugodno vplivati: Ca.

bellyful [béliful] samostalnik
poln želodec česa
figurativno zadostna količina, obilje

to get a bellyful do sitega se najesti

bemerkbar opazen, (wahrnehmbar) viden; sich bemerkbar machen pojavljati se, pokazati se, biti opazen, prihajati do izraza, durch Rufen usw.: obrniti/obračati pozornost nase, opozoriti nase

bencin teče komu po žilah frazem
(o ljubezni do avtomobilov) ▸ benzin csörgedezik az ereiben
Dirkači se še najbolj zavedajo, da dirkanje spada le na dirke, kjer se lahko varno preizkusita nadarjenost in pogum vsakega, ki mu po žilah namesto krvi teče bencin. ▸ A versenyzők tudják a legjobban, hogy versenyezni csak azokon a futamokon szabad, ahol bárki, akinek vér helyett benzin csörgedezik az ereiben, biztonságosan próbára teheti a tehetségét és a bátorságát.
Jasno je, da Slovencem po žilah v dobršni meri teče bencin, saj smo v Evropi po številu avtomobilov na prebivalca na šestem mestu. ▸ Világos, hogy a szlovéneknek benzin csörgedezik az ereiben, mivel Európában a hatodik helyen állunk az egy főre eső autók számát tekintve.

bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček

benēvolo agg. prizanesljiv, dobrohoten, naklonjen:
è stato benevolo verso i miei errori prizanesljiv je bil do mojih napak

benevolus (benivolus) 3, adv. -ē (bene in velle); le v poz. (komp. in superl. se tvorita iz adj. benevolēns) dobrohoten, blagohoten, naklonjen, prijazen, zvesto vdan, ustrežljiv: animus Ci., officio esse functum benevolentissimi atque amicissimi Ci. ep., benevole fit aliquid Ci.; z dat. ali z erga: servum et sibi benivolum esse et patri fuisse arbitrabatur Ci., benevolentior tibi quam fui nihilo sum factus Ci. ep., me scit esse erga se benevolum Pl., quos (Torquatos) … erga nos amice et benivole collegisti Ci. iz prijaznosti in dobrohotnosti do mene.