Franja

plenarn|i (-a, -o) Plenar- (dvorana der Plenarsaal, delo die Plenararbeit)
plenarna seja die Plenarsitzung, Vollsitzung

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

poboljševálen correctional; corrective

poboljševálno delo corrective training

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podkop|en [ô] (-na, -no) rudarstvo Stollen- (delo der Stollenbetrieb)

podnevi prislov
(čez dan) ▸ nappal, napközbenImagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. ▸ Az imágók nappal aktívak, és a fenyőfákon tartózkodnak.Mi poznamo samo svoje delo, ki ga moramo opravljati podnevi in ponoči. ▸ Mi csak a munkánkat ismerjük, amit éjjel-nappal végeznünk kell.
Ponoči sva skupaj študirala, podnevi pa sem delal. ▸ Éjjel együtt tanultunk, napközben pedig dolgoztam.

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

podvréči (-vŕžem)

A) perf.

1. (podrediti) sottomettere, assoggettare, asservire

2. ekst. subordinare:
umetnik zna sredstva podvreči obliki l'artista sa subordinare i mezzi alla forma

3. sottoporre, esporre:
podvreči delo kritiki sottoporre l'opera alla critica

B) podvréči se (-vŕžem se) perf. refl. sottomettersi, assoggettarsi; sottoporsi; sottostare:
podvreči se operaciji sottoporsi a un'operazione, venire operato, subire un'intervento, un'operazione

pogódben contractuel, conventionnel, conforme au contrat (ali au traité)

pogodbena cena prix contractuel (ali stipulé dans le contrat)
pogodbeno delo travail moški spol par contrat
pogodbena stranka partie ženski spol contractante
pogodbeno določiti stipuler par contrat
pogodbeno se obvezati s'engager par contrat

pogoj [ò] moški spol (-a …) die Bedingung (delovni Arbeitsbedingung, dobavni Lieferbedingung, Bezugsbedingung, eksistenčni Existenzbedingung, glavni Hauptbedingung, izpitni Prüfungsbedingung, kapitulacijski Kapitulationsbedingung, mirovni Friedensbedingung, nasprotni Gegenbedingung, odložilni Suspensivbedingung, okvirni Rahmenbedingung, osnovni Grundbedingung, poslovni Geschäftsbedingung, posojilni Darlehensbedingung, pravni Rechtsbedingung, razpisni Ausschreibungsbedingung, razvezni Resolutivbedingung, robni Randbedingung, sprejemni Aufnahmebedingung, stranski Nebenbedingung, transportni Beförderungsbedingung, varnostni Sicherheitsbedingung. vračanja Rückzahlungsbedingung, za udeležbo Teilnahmebedingung, zavarovalni Versicherungsbedingung, življenjski Lebensbedingung); pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo dovoljenja ipd.: die Auflage
potreben pogoj notwendige Bedingung
pogoji množina -bedingungen
(plačilni Zahlungsbedingungen, okolja Umweltbedingungen, prodajni Verkaufsbedingungen, sprejemni Annahmebedingungen, standardni tehnika Normbedingungen, pravo zaporni Haftbedingungen)
delo v posebno težkih pogojih Arbeit mit Erschwernis
s/pod pogojem unter der Bedingung ([daß] dass …), uradno: mit der Maßgabe
v danih pogojih unter gegebenen Bedingungen
imeti za pogoj voraussetzen
izpolnjevati pogoje za štipendijo, subvencijo, podporo … förderungsfähig sein
| ➞ → okoliščina, razmere

pogóltniti (-em) perf.

1. ingoiare, ingerire, trangugiare, mandar giù; deglutire:
pren. delo mu je pogoltnilo veliko časa il lavoro gli rubò molto tempo
pren. hiša mu je pogoltnila vse prihranke la casa gli ingoiò tutti i risparmi

2. pren. (zamolčati, ne izreči) rimangiarsi, trangugiare, ingoiare:
pogoltniti jezo trangugiare la bile
pogoltniti grenko pilulo ingoiare un rospo, una pillola amara

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj

poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen

poldnev|en [é] (-na, -no) halbtägig, Halbtags- (delo die Halbtagsarbeit)

police¹ [pəlí:s] samostalnik
policija, policisti; javni red
ameriško, vojska red v taboru, razvrstitev dela v taboru

five police pet policistov
ameriško, vojska kitchen police delo v kuhinji

policijski pes stalna zveza
(pes, šolan za delo pri policiji) ▸ rendőrkutya
Policijski pes pri preiskavi ni izsledil mamil. ▸ A rendőrkutya a kutatás során nem talált kábítószert.
Pri delu policisti uporabljajo tudi službene policijske pse. ▸ A rendőrök szolgálati kutyákat is használnak.
V nočni operaciji je sodelovalo okoli 250 karabinjerjev, policijski psi in helikopter. ▸ Az éjszakai akcióban mintegy 250 csendőr, rendőrkutyák és egy helikopter vett részt.