Franja

zgrabiti koga za jajca frazem
neformalno, grobo (izvajati moč nad kom) ▸ markában tart valakit, szorongatja valaki tökeit
"Ni treba skrbeti," pove Tyler. "Gospod policijski pooblaščenec ne bi smel delati težav," nadaljuje, "zdaj smo ga zgrabili za jajca." ▸ „Ne kell aggódni” – mondja Tyler. „A rendőrfőnök úr nem fog gondot okozni” – folytatja –, „a markunkban van”.

zgrešíti to miss

popolnoma kaj zgrešíti to miss something by a mile
zgrešíti cilj to miss one's aim (ali one's target)
kamen ga je zgrešil the stone missed him
ni možno zgrešíti našo hišo there is no mistaking our house
zgrešíti pravo pot to miss the right way, to go astray
zgrešíti poklic to miss one's calling, to take the wrong turning

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

zíniti to open one's mouth; to utter

ne zini besede! don't utter a word!, none of your jaw!, not a word out of you!
nobene ni zinil he never said a word

zíniti abrir la boca

nobene ne ziniti no decir ni pío, no decir esta boca es mía, no abrir el pico; no despegar los labios; no rechistar

z izjemo stalna zveza
(o izvzetosti) ▸ kivételével
Z izjemo uvodnih trenutkov tekme smo bili veliko boljši. ▸ A mérkőzés kezdeti pillanatainak kivételével sokkal jobbak voltunk.
Z izjemo enega, ki ni glasoval, so vsi drugi podprli predlog proračuna. ▸ Egy személy kivételével, aki nem adta le a szavazatát, mindenki támogatta a költségvetés-javaslatot.
Promet z izjemo jutranjih in večernih konic teče gladko, tudi parkirišč je dovolj. ▸ A forgalom a reggeli és az esti csúcsok kivételével zökkenőmentesen halad, parkolókból is van elég.

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

zlató or moški spol

čisto (suho) zlato or fin (natif)
karatno zlato à … carats
mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
biti zlata vreden valoir son pesant d'or
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
molk je zlato le silence est d'or
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlog samostalnik
1. (o govorni enoti) ▸ szótagNekatere zloge torej nevede beremo hitreje, druge pa počasneje. ▸ Tehát egyes szótagokat önkéntelenül gyorsabban, másokat pedig lassabban olvasunk.
Mislim, da bi moral biti naglas na drugem zlogu. ▸ Szerintem a hangsúlynak a második szótagon kellene lennie.

2. (o strukturi snovi) ▸ állagNajustreznejše razmere za pridelavo vrtnin nam omogočajo drobno grudičasti zlog, ki ga ni vedno enostavno doseči. ▸ A zöldségtermesztés legmegfelelőbb feltételeit a porhanyós állagú talaj biztosítja számunkra, melyet nem mindig könnyű elérni.

3. računalništvo (podatkovna enota) ▸ bit

zméniti se (dogovoriti se)

zméniti se o to agree upon
zméniti se (paziti na) za kaj to heed something, to take heed of something, to pay (ali to give) heed to something, to care about something
ne se zméniti se za kaj to pay no heed to something
ne zmenim se za to I don't care about that
malo se zméniti se za kaj to make little of something
ni se zmenil za naše svarilo he ignored our warning
še zmenil se ni zanjo he wouldn't even give her a second thought

zmóči (zmórem) perf.

1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno

zmotíti (-im)

A) perf.

1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa

znak² moški spol (-a …) (simbol) das Zeichen (črkovni Buchstabenzeichen, črkovni za število Buchstabenzahlzeichen, fonetski Lautzeichen, geometrijski geometrisches Zeichen, kartografski Kartenzeichen, korekturni Korrekturzeichen, minus Minuszeichen, Morsejev Morsezeichen, pojmovni Begriffszeichen, slikovni Bildzeichen, za množenje Malzeichen, za paragraf Paragraphzeichen, za število Zahlzeichen, kračine Kürzezeichen, križa Kreuzzeichen, plus Pluszeichen, za "ni enako" matematika Ungleichheitszeichen, za črtanje Erledigungszeichen, za diferencial Differentialzeichen, za enakost/identičnost Identitätszeichen, za integral Integralzeichen, za izpustitev Deleaturzeichen, za konec [Schlußzeichen] Schlusszeichen, za odstavek Absatzzeichen, za podaljšanje Dehnungszeichen, za podobnost Ähnlichkeitszeichen, za trikotnik Dreieckszeichen, za vsoto, sumacijski Summenzeichen)
znak za deljenje (deljaj) Divisionszeichen, Teilpunkte množina, Abteilungszeichen
znak za nevarnost Gefahrensymbol

znán (-a -o) adj.

1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte

2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione

znán conocido

dobro znan bien conocido
splošno znan notorio
svetovno znan universalmente conocido
zdavnaj znan conocido desde hace mucho tiempo
kot znano como es sabido, como todos sabemos
to mi je znano lo sé, estoy enterado de ello
o tem mi ni nič znanega lo ignoro, nada sé de ello
splošno je znano es público, es notorio, es generalmente conocido (ali sabido de todos), todo el mundo (lo) sabe
gotovo Vam je znano, da ... sin duda sabrá usted que...
splošno znano je, da ... no es un secreto para nadie que..., todo el mundo lo sabe que...
biti znan s kom conoccr (bien) a alg

znáno

A) adv.

1. notoriamente

2. (v predik. rabi)
ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere

B) znani (-a -o) m, f, n
nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto