Franja

krút (-a -o)

1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
krut človek uomo crudele
kruta strogost rigore atroce
pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria

Kugeln, das, kotaljenje; es war zum Kugeln človek bi se valjal od smeha

kultúra (-e) f

1. cultura, civiltà:
antična, srednjeveška kultura la cultura classica, medievale
evropska, orientalska kultura la cultura europea, orientale
duhovna, materialna kultura la cultura spirituale, materiale

2. (dejavnost na področju umskega, umetniškega ustvarjanja) cultura:
dom kulture casa della cultura

3. ekst. cultura; educazione:
človek skromne, velike kulture persona di modesta, di grande cultura
tehniška kultura cultura tecnica
kultura občevanja la cultura della comunicazione

4.
telesna kultura cultura fisica

5. agr. coltura, specie coltivata; coltivazione:
uvajati donosnejše kulture introdurre colture più produttive

6. biol. coltura microbica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arheol. halštatska kultura cultura di Halstatt
latenska kultura cultura lateniana
megalitska kultura cultura megalitica
kultura mostiščarjev cultura palafitticola
kultura žarnih grobišč cultura dei campi di urne
ljudska kultura cultura popolare
jezikovna kultura educazione, cultura linguistica

kultúren cultural; cultured; civilized

zelo kultúren človek a very cultured man
kultúrno delo cultural work
kultúrna izmenjava cultural exchange
kultúrni film educational (ali instructional, documentary) film
kultúrna zgodovina history of civilization
kultúrno središče cultural centre
kultúrna država (narod) civilized state (nation)

Kulturmensch: der westliche Kulturmensch človek zahodne kulture

kup|ec moški spol (-ca …) der Käufer; (človek, ki je kaj kupil) der Erwerber (prvi Ersterwerber); (stranka) der Kunde
posojilo za kupca der Kundenkredit
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
pogovor s kupcem das Verkaufsgespräch
svetovanje kupcem die Kundenberatung
kreditiranje kupcev die Kundenfinanzierung

kvédrast (-a -o) adj. pren.
kvedrasti človek uomo goffo, lento

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

labyrinthus (labyrinthos) -ī, m labirint, blodnjak, velika zgradba s krivinastimi hodniki, v kateri človek zlahka zaide. V starem veku so še posebej sloveli 4 labirinti:

1. v srednjem Egiptu pri Arsinoi ob jezeru Mojris (Moeris) s 3000 sobami in 12 dvorišči; zgradil ga je kralj Psametih: Mel., Plin.

2. pri mestu Knosos na Kreti; ta labirint je baje sezidal Dajdal (Dedal), Minotavrovo bivališče: V., O., Sen. ph., Plin.

3. na Samosu, Polikratova stavba: Plin.

4. v Kluziju v Etruriji (pravzaprav labirintu podoben nagrobnik, ki si ga je dal zgraditi kralj Porsena): Varr. ap. Plin. (s soobl. labyrinthum inextricabile). — Od tod adj.
a) labyrinthēus 3 labirintski: ne labyrintheis e flexibus egredientem (Theseum) tecti frustraretur inobservabilis error Cat., Daedalus M.
b) labyrinthicus 3 labirintski: Sid.

lagóden (-dna -o) adj.

1. comodo, confortevole:
lagodno življenje vita comoda

2. (ki se ne trudi, si ne prizadeva) comodo:
pejor. lagoden človek pantofolaio

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

lahkovéren credulous; easily convinced; gullible; too ready to believe

lahkovéren človek gull
on je lahkovéren (on vse verjame) he will swallow anything you tell him

lait [lɛ] masculin mleko; botanique mleček

lait d'amande, de coco mandljevo, kokosovo mleko
lait bourru, cru surovo mleko
lait caillé kislo, sesirjeno mleko
lait maigre, écrémé posneto mleko
lait entier polnomastno mleko
lait maternel materino mleko
petit lait, lait clair sirotka
lait de chaux apneni belež
lait coupé z vodo mešano mleko
lait de chèvre, de vache kozje, kravje mleko
lait en poudre, concentré, condensé mleko v prahu, koncentrirano, kondenzirano
lait pasteurisé pasterizirano mleko
bidon masculin de lait (velika) kangla mleka
café masculin, chocolat masculin au lait mlečna kava, čokolada
dents féminin pluriel de lait mlečni zobje
frère, sœur de lait mlečni brat, mlečna sestra
cochon masculin de lait odojek
vache féminin à lait krava molznica
le lait bout, se sauve mleko vre, prekipi
faire bouillir le lait zavreti mleko
mouiller le lait mešati mleko z vodo
boire du lait piti mleko, figuré čutiti veliko zadovoljstvo, uživati ob pohvali, laskanju ob svojem uspehu
c'est une soupe au lait to je hitro (od jeze) vzkipljiv človek
monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti
il l'avala doux comme lait (figuré) gladko je to požrl
sucer avec le lait (figuré) vsesati z materinim mlekom

lajteng|a ženski spol figurativno eine lange Leitung, die Spätzündung
človek z dolgo lajtengo der Spätzünder

lāpsus -ūs, m (lābī)

1. vsako lahno, enakomerno pomikanje ali gibanje = drčanje, pad(anje), let (ptic in drugih bitij), gibanje ali tek (zvezd, vodovja), (kačje) plazenje, plavanje ipd.: volucrum lapsus atque cantus Ci., facili lapsu ad deos pervolare (o dušah) Ci. fr., subitae horrifico lapsu de montibus adsunt Harpyiae V., deae celeri per aethera lapsu diversas petiere vias Val. Fl., lapsus a superioribus lecti partibus ad inferiora Cael., re verā certo lapsu spatioque feruntur (sc. stellae errantes) Ci. poet., volvuntur sidera lapsu V., si lacus emissus lapsu et cursu suo in mare profluxisset Ci. s svojim padcem in tekom, fluminum lapsūs H., Maeandros … ambiguo lapsu refluitque fluitque O., flumina sempiterno lapsu fluere praecepit Lact., fluvii eunt semper exercitis lapsibus Min., l. seminis Cael. izguba semena, spermatoreja, semenotok, gemini lapsu delubra ad summa dracones diffugiunt V. se odplazita; pesn.: pedibusque rotarum subiciunt lapsūs (= rotas labentes) V. drčanje koles = hitro drčeča kolesa; metaf. (o trtni vitici) (spiralasto) vzpenjanje, dvigovanje: vitis serpens multiplici lapsu et erratico Ci., faciles vitium lapsus Ap.

2. poseb. hitro drčanje navzdol, pad(ec), podrtje, udor: l. terrae Ci., L. posedanje, l. considentis soli Sen. ph. udor, subiti montium l. Sen. ph. posedanja, usedi, magnarum urbium lapsūs Sen. ph., obtruncat … infrenis equi lapsu tellure iacentem V., sustinere se a lapsu L. med padanjem se ujeti, subito lapsu decidere Val. Max. naglo se zgruditi na tla, l. scalarum Plin. s stopnic, frequentior currentibus quam reptantibus l. Plin. iun., puerilium dentium l. Sen. ph. izpad(anje); meton. poškodba pri padcu, obtolčenina, opadnína: contra volsa, rupta lapsusque et praecipitia, ut vehiculorum eversiones, singularis (sc. herba urceolaris) Plin.

3. metaf. spodrsljaj = blodnja, pregrešek, prestopek, zmota, pomota: quom sint populares multi variique lapsus Ci. ker se lahko človek ljudstvu zelo pogosto in na različne načine zameri, ab omni lapsu continere temeritatem Ci., haud alio fidei proniore lapsu quam ubi … Plin. pri čemer resnica prav toliko izgubi …

large² [la:dž] samostalnik
svoboda

at large na svobodi; nadrobno, obširno; na splošno; na slepo; v celoti, ves
to set at large spustiti na svobodo
to discuss s.th. at large nadrobno kaj pretresti
the nation at large ves narod
the world at large ves svet, vsi ljudje
to talk at large govoriti tja v tri dni
gentleman at large dvorjan brez posebnih dolžnosti; svoj gospodar, človek brez poklica
in (the) large na veliko, v celoti

largo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti

2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik

3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička

4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov

B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

Č) m

1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

3. trg (na križišču ulic)

4. glasba largo

lascar [laskar] masculin indijski mornar; populaire star vojak, star lisjak

c'est un drôle de lascar to je smešen človek

léché, e [leše] adjectif polizan; figuré skrbno izdelan ali izveden

ours masculin mal léché (figuré) neotesanec, teslo, nevljuden človek

ledenodob|en [é,ô] (-na, -no) eiszeitlich, kaltzeitlich; Eiszeit- (človek der Eiszeitmensch, ledenik der Eiszeitgletscher)