Franja

λογίζομαι d. m. (λόγος) [fut. λογιοῦμαι, aor. ἐλογισάμην, pf. λελόγισμαι, aor. pass. ἐλογίσθην (vedno s pas. pom.), adi. verb. λογιστέον] 1. računam; a) pre-, zračunam, (se)štejem ὁπλῖται ἐλογίσθησαν, εὑρίσκω λογιζόμενος račun mi kaže, χρήματα εἰς ἀργύριον λογισθέντα po (v) denarju preračunjeno; b) vštejem, zaračunam, pripisujem komu kaj τινί τι, ἐλογίσθη αὐτῷ εἰς δικαιοσύνην štelo se mu je v pravičnost NT, εἰς οὐδὲν ἐλογίσθη prišel je ob veljavo; c) prištevam komu, štejem med kaj εἴς τι, μετά τινος NT, τὸν Πᾶνα τῶν ὀκτὼ θεῶν εἶναι štejem med osem bogov; pos. smatram, imam za kaj τινὰ οὐκέτι ὄντα, τινὰ ὥς τινα, τὶ εἴς τι NT; d) trdno se zanašam na kaj τί, τινά, πλείονας ἡμέρας ζῆν. 2. a) uvažujem, jemljem v poštev, pre-, razmišljujem, preudarjam τί, περί τινος, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, acc. c. inf., ὅτι; b) (po)mislim, menim, gledam na kaj, τὰ συμφέροντα na svojo korist; c) sklepam ἔκ τινος; d) hočem, nameravam, volja me je ἐπισιτιεῖσθαι.

λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).

μετα-τίθημι (gl. τίθημι) 1. act. a) vmes postavljam (spravljam) kaj, κέλαδον povzročim, napravim hrup; b) prestavljam, premeščam, izpreminjam, premenim, podtikam προφάσεις; pridobivam na svojo stran. 2. med. a) izpreminjam kaj svojega, preobračam, izpreminjam svoje mnenje (nazore) γνώμην, odpadam od, obračam se od česa NT, νόμους odpravljam, εἰρημένα jemljem nazaj, preklicujem; b) izpreminjam se NT; c) izpremenim, storim, da je kaj komu v korist τινὶ κέρδος.

μετ-εύχομαι med. [aor. imp. μέτευξαι] poet. izpreminjam svojo željo.

μηνίω ep. [fut. μηνίσω itd.] 1. neprestano se jezim, srdim, togotim; kuham jezo (sovraštvo), τινί do koga, τινός zaradi česa. 2. kažem komu svojo jezo, očitam komu kaj τινί.

μοῖρα¹, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja, sreča (= ἐσθλὴ μοῖρα, oppos. ἀμμορίη Od. 20, 76), nesreča, smrt (= μοῖρα θανάτου), οὐ γάρ πώ τοι μοῖρα θανεῖν ni ti še usojeno umreti, μοῖρ' ἐστί usojeno je, μοῖρα ἔχει με usojeno mi je, τῇ σεωυτοῦ μοίρῃ περίεις tvoja sreča te je rešila, καθημερία μοῖρα usoda današnjega dne, πρὸς διπλῆς μοίρας po dvojni (smrtni) usodi; θεία μοῖρα božja odredba (volja). 5. čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje, ἐν μοίρᾳ εἰμί sem spoštovan, ἐν οὐδεμιῇ μοίρῃ ἄγω τινά prav nič ne cenim koga.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.

οἰκειόω, ion. οἰκηιόω (οἰκεῖος) 1. act. in pass. prilastim, prisvojim si kaj, pridobivam kaj, napravljam koga za prijatelja; pass. sprijaznim se s kom, postanem komu prijatelj. 2. med. a) prisvajam, pridobivam si kaj, obračam kaj v svojo korist (svoj prid), zahtevam zase; b) pridobim (si) koga na svojo stran.

ὀργή, ἡ, dor. ὀργά 1. nagon, nagib, mišljenje ὀργὴν ὅμοιος, nrav, značaj, nagnjenost, αὐτόγνωτος trma, ἀστυνόμοι moči, ki ohranijo državo, ὀργὴν ἄκρος strasten, togoten, ὀργὰς ἐπιφέρω τινί ustrezam, hočem se komu prikupiti, ὀργῇ χαλεπῇ χράομαι εἴς τινα obnašam se sirovo proti komu. 2. strast, razburjenost, vnema, nejevolja, jeza, kazen, ὀργῇ χρωμένη v jezi, ὀργῇ χάριν δίδωμι vdam se jezi, ἐν ὀργῇ (ἔχω) ποιέομαί τινα, δι' ὀργῆς (ἔχω) ποιοῦμαί τινα, ὀργὴν ἔχω πρός τινα jezim se nad kom, ὀργὴν ποιοῦμαι εἰ jezim se, ker, ὀργὴν φανερὰν ποιοῦμαί τινι kažem očitno komu svojo nejevoljo. – adv. ὀργῇ, δι', ἐξ, μετ', ὑπ' ὀργῆς, πρὸς, κατ' ὀργήν v jezi, jezno, iz jeze, v strasti.

ὀρέγω, ep. ὀρέγνῡμι [Et. lat. rego, ere, nem. recken. – Obl. fut. ὀρέξω, aor. ὤρεξα, med. fut. ὀρέξομαι, aor. ὠρεξάμην in ὠρέχθην, pf. ὀρώρεγμαι, adi. verb. ὀρεκτός, ep. aor. ὄρεξα, ὀρεξάμην, pf. 3 pl. ὀρωρέχαται, plpf. 3 pl. ὀρωρέχατο]. I. act. 1. iztegujem, razprostiram, molim proti χεῖρας εἰς οὐρανόν, χεῖράς τινι iztegujem roke po kom, πάντοσε (o beraču, ki prosi daru). 2. a) nasproti molim, prožim, (po)dam χεῖρας, τὸ κέρας, πιεῖν, τὴν κύλικα; b) dam nazaj δέπας πιοῦσα; c) do-, podelim κῦδος, τάχος, εὖχος; Sof. Fil. 1202 izkažem ljubav, uslišim prošnjo. II. med. 1. iztegujem se, sklonim se, segam po čem χερσί, πρός τι, posegam po παιδός, ποσσί dirjam v skoku, ἔγχει zamahnem, pomerim, χεῖρα iztegnem svojo roko, τρὶς ὠρέξατ' ἰών trikrat je mogočno stopil. 2. (po)primem, zadenem, ranim. 3. hrepenim, stremim, težim po čem, želim kaj τινός, inf.

ὁσιόω (ὅσιος) 1. act. posvečujem, očiščujem. 2. med. izvršujem svete obrede, izpolnjujem svojo dolžnost ἀμφί τι.

παρα-καλέω 1. kličem (na svojo stran), vabim, pozovem (na pomoč). 2. a) prosim, opominjam, nagovarjam k čemu, svarim, izpodbujam, (za)netim, vnemam φλόγα; b) NT tolažim, utrjujem.

παρα-λαμβάνω [gl. λαμβάνω, ion. fut. παραλάμψομαι, NT aor. 3 pl. παρελάβοσαν] 1. vzamem, sprejmem, dobim; βιβλίον vzamem v roke; zadobim, prevzamem: a) čast, službo, opravilo: θρόνον, βασιληΐην, διακονίαν NT; τὰ παραλαμβανόμενα prevzeto opravilo; b) šege, zakone, običaje (od prednikov) ὄργια, νόμους παρά τινος; c) odgovor ἔπος; izvem kaj ἀκοῇ, naučim se, prejmem τὴν σοφίαν παρά τινος, τὸ εὐαγγέλιον sprejmem NT. 2. vzamem komu, osvojim si, zasedem, podvržem πόλιν, οὐδὲν τῆς ἐσόδου ne morem vzeti vhoda z naskokom, τινά ulovim, prestrižem. 3. vzamem k sebi, jemljem s seboj, spravim pod svojo oblast, pridobim koga na svojo stran (kot zaveznika) τινά, τινὰ παιδεύειν prevzamem v odgojo; vzamem za ženo NT, ἐπὶ ξείνια povabim.

παραπρεσβεία, ἡ poslanstvo, ki je kršilo svojo dolžnost, lažiposlanstvo.

παρα-σπάω 1. act. odtrgam, potegnem na stran, τινὰ γνώμης odvrnem od sklepa, δικαίων ἀδίκους φρένας επὶ λώβᾳ zapeljem srca pravičnih v greh (in jih tako pogubim). 2. med. spravim, potegnem na svojo stran, osvojim si τὶ τῶν ὅλων πραγμάτων, izneverim, τινά τινος koga komu.

παρ-έλκω, παρ-ελκύω [gl. ἕλκω, ep. ion. brez augm.] 1. act. a) trans. α.) vlečem zraven (ob, na strani), vlečem(spravim) v (na) stran, vlečem za seboj; β.) zavlačujem (boj); b) intr. α.) obotavljam se, odlašam; β.) o reki: tečem mimo. 2. med. (skrivaj) vlečem k sebi, zvijačno si kaj pridobivam, spravljam v svojo last δῶρα.

παρ-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, εἰς γνώμην pridružim se mnenju koga. 3. παρίσταταί μοι obide me, loti se me misel (strah, želja), αἰδὼς παρίσταταί τινι sramežljivost obide koga, začne se sramovati; τεθνάναι βούλεσθαι polasti se me želja po smrti, pride mi na misel δόξα μοι παρεστάθη; παρεστηκὸς ῥᾷον ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, παρεστῶτος θέρους v tekočem letu, τῶν παρεστώτων v sedanjih razmerah, παρίσταμαι τῷ ζωγράφῳ "sedim" slikarju; b) blizu sem, pretim, čakam θάνατος, κακὴ αἴση, τύχαι, συμφορά.

πειράω, ion. πειρέω, nav. med. πειράομαι (πεῖρα) [fut. πειρᾱ́σω itd.; ep. πειρήσω, med. fut. πειρᾱ́σομαι, aor. ἐπειρασάμην in ἐπειράθην (tudi v pas. pom.); pf. πεπείραμαι, adi. verb. πειρατέον; ep. ion. πειρήσομαι, aor. pass. inf. πειρηθέμεναι; ion. praes. opt. 3 pl. πειρῴατο, plpf. 3 pl. ἐπεπειρέατο] poskušam 1. izkušam, poskušam, trudim se, prizadevam si, lotim se česa, podvzamem kaj; s ὡς, ὅπως, εἰ, μή ali inf. 2. preskusim kaj, poskusim, izkušam kaj, preiskujem, poizvedujem, izprašujem τινός, τί; posebno a) uživam, pokusim kaj (ironično) ὀϊστοὶ τῶν τάχ' ἔμελλον πειρήσεσθαι; b) poskušam svojo srečo v (na) čem, ἔργου, ἄθλου; c) poskušam se v čem ἔπεσι, μύθοις, ποσίν, ἐγχείῃ, ἐν ἔντεσι; d) poskušam napad, napadam πόλεως, μήλων, χωρίου; tudi merim se s kom, začnem boj s kom τινός; e) izkušam, hočem zapeljati τινά. 3. pf. vem iz izkušnje, doživim, vadil sem se v govoru τινός, ὡς.

περι-βάλλω [gl. βάλλω, ion. plpf. 3 pl. περιεβεβλήατο] I. act. in pass. 1. trans. a) vržem (denem) okoli česa, ogrinjam, oblačim τινά τι NT, obdajam, ovijem χεῖρε, objemam ἀλλήλους; pren. τινὰ κακοῖς zapletem (pahnem) v nesrečo, τινὶ ἀγαθόν dajem, pripravim, podelim, podarim komu kaj, ναῦν περὶ ἕρμα potisnem ladjo na pečino ali čer, τεῖχος πόλει obdam mesto z zidom, πλῆθος ἰχθύων ujamem, nalovim; b) peljem se okoli česa, objadram τὸν Ἄθων, Σούνιον; c) presegam, prekašam μνηστῆρας δώροισι. 2. intr. sem boljši od koga, presegam v čem ὅσσον ἐμοὶ ἀρετῇ περιβάλλετον ἵπποι. II. med. 1. mečem na se, ogrinjam, odevam, oblačim si kaj; pren. lastim si, prisvajam si, pridobivam si, spravljam v svojo last τί, dosegam δόξαν. 2. postavljam, zidam si kaj (v svojo obrambo), ἕρκος delam si plot, ograjo; obdajam z jarkom. 3. vrtim se, sučem se okoli česa, obkoljujem, obstopam, zajemam, τὸ περιβεβλημένον okolica, κύκλῳ skušam kaj s praznimi besedami prikriti, μακράν hodim po dolgi stranski poti.