Franja

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

mercātus -ūs, m (mercārī)

1. trgovska dejavnost, trgovina, trgovanje, trgovstvo, kupčija, kupčevanje, prodaja, promet: domi tuae turpissimo mercatu omnia sunt venalia Ci., earum rerum omnium domesticum mercatum instituit Ci. za vse to je odprl doma trgovino, z vsem tem je začel trgovati na svojem domu, m. meretricius Pl. obrt.

2. trg, letni (vele)sejem, semenj: Ter., Varr., Suet., ad mercatum proficisci Ci., mercatum indicere, habere Ci., Tullus ad Feroniae fanum mercatu frequenti negotiatores Romanos comprehensos querebatur L. na številno obiskanem semnju, magna pars Italiae stato in eosdem dies mercatu congregata T., m. Olympiacus Inst. veliki olimpijski semenj = slovesni shod, narodna svečanost v Olimpiji, kjer so hkrati s semnjem potekale slovesne igre, concilium Asiae Graeciaeque is mercatus erat L., mercatus is, qui habetur maximo ludorum apparatu totius Graeciae celebritate (= gr. πανήγυρις) Ci.

merilo measure (tudi figurativno); (orodje) measuring tool; scale; ruler, criterion; standard; gauge; (trak) tape measure, tape

človek je merilo za vse man is the measure for all things
po merilih on the basis of criteria
skupna merila common criteria, common scale

merit¹ [mérit] samostalnik
zasluga, vrednost, odlika, prednost, dobra stran

pravno the merits bistvo, glavne točke (zadeve)
pravno to decide a case on its merits upoštevati vse argumente za in proti
the merits and demerits of a case dobre in slabe stvari zadeve
pravno to inquire into the merits of a case temeljito zadevo preučiti, iti stvari do dna
on its own merits samo na sebi, v bistvu
without merit brez vrednosti, prazen, brez vsebine, neveljaven
to make a merit of šteti si v zaslugo
a man of merit zaslužen človek
to reward s.o. according to his merits nagraditi koga po njegovih zaslugah, dati komu kar mu gre
ekonomija merit pay plačilo po učinku
ekonomija, politika merit system sistem nastavitve in napredovanja na temelju sposobnosti

meri|ti¹ [é] (-m) izmeriti messen, kaj: messen, vermessen, ausmessen; s svinčnico, globino: loten, ausloten; s koraki: ausschreiten, abschreiten
precizno meriti feinmessen
šport s štoparico: stoppen (ročno handstoppen)
meriti temperaturo Temperatur messen
medicina meriti utrip den Puls fühlen
figurativno vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen

mesarjev pridevnik
(o poklicu) ▸ hentes, mészárosMeso na kavljih se nastavlja ostremu nožu v mesarjevih rokah. ▸ Az akasztókon lévő hús kínálta magát a hentes kezében lévő éles késnek.
Kaj vse smo se naučili, smo lahko takoj ugotovili, saj smo ob mesarjevi pomoči lahko sami delali klobase. ▸ Azonnal láthattuk, hogy mit tanultunk, hiszen a hentes segítségével saját magunk készíthettünk kolbászt.

mescolare

A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
mescolare le carte igre mešati karte

B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

1. pomešati, zmešati, premešati se:
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

2. pren. vmešavati se:
mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve

mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar

mes|o² [ó] srednji spol (-a …) (telesnost) das Fleisch
vse meso alles Fleisch
pot vsega mesa der Weg allen Fleisches
poželenje mesa die Fleischeslust
duh je voljan, toda meso je slabo der Geist ist willig, aber das Fleisch ist schwach
beseda je meso postala das Wort ist Fleisch geworden

mêsti (mêdem)

A) imperf. confondere

B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.

1. (mešati se) mescolarsi

2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
bruha in mede se ji vomita e farnetica

3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

à la mesure de proporcionalno
à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
à mesure que sorazmerno, čimbolj
dans la mesure v okviru
dans la mesure où v kolikor
dans une certaine mesure do neke mere
dans une large mesure v veliki meri
dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
outre mesure čezmerno
sans mesure brezmerno
sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
mesure d'austérité ukrep v sili
mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
mesure d'économie varčevalen ukrep
mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
mesure à ruban merilni trak
mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
mesure transitoire prehoden ukrep
appareil masculin de mesure merilni aparat
demi-mesure polovičen ukrep
mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
battre la mesure udarjati takt
combler la mesure napraviti mero polno
combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
dépasser la mesure prekoračiti mejo
donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
faire mesure comble navrhati
faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
jouer en mesure igrati v taktu
marquer la mesure dajati takt
se mettre en mesure usposobiti se
passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
prendre des mesures podvzeti ukrepe
prendre mesure vzeti mero (krojač)

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?

méšati (-am)

A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta

2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo

3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

4. pren. coinvolgere, intromettere

5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

B) méšati se (-am se) imperf. refl.

1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!

métaphysique [-fizik] adjectif metafizičen; féminin metafizika, nauk o nadčutnem

tout cela n'est que de la métaphysique vse to je metafizika (= nič pozitivnega)

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti jeter, lancer, projeter

metati denar skozi okno jeter l'argent par la fenêtre, dépenser sans compter
metati bisere svinjam jeter des perles aux pourceaux (ali aux cochons)
metati oči na jeter des regards sur quelque chose (ali à quelqu'un)
bob ob steno metati prêcher à des sourds (ali dans le désert)
metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un, faire des difficultés à quelqu'un
metati pesek v oči jeter de la poudre aux yeux
metati senco projeter de l'ombre, faire ombre
metati se na kolena pred kom tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
metati se komu v naročje se jeter dans les bras de quelqu'un
metati se s kom lutter contre quelqu'un, se battre avec ali contre quelqu'un, familiarno se colleter, se tabasser
metati vse v en koš jeter (ali mettre) tout dans le même sac, ne pas faire de distinction

mettere^*

A) v. tr. (pres. metto)

1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje

5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati

6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da

7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek

8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze

9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo

B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom

4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati

mettle [metl] samostalnik
pogum, vnema; kov, čud

a man of mettle človek dobrega kova
a horse of mettle isker konj
to be on one's mettle dati vse od sebe, izkazati se
to put s.o. on his mettle spodbuditi koga, da se izkaže
to try s.o.'s mettle preizkusiti koga