Franja

tenir* [tənir]

I. verbe transitif

1. držati

elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

2. prenesti, upirati se (čemu)

tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

3. imeti

tenir conseil posvetovati se
tenir lieu de nadomeščati
tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
tenir la vérité imeti, vedeti resnico
tenir un discours imeti govor
mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

4. zavzemati (prostor), vsebovati

la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

5. upravljati, voditi, voziti

tenir un hôtel voditi hotel
tenir le ménage voditi gospodinjstvo
tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

6. držati, spoštovati

tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

7.

tenir en estime ceniti
tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
tenez-le pour dit! zapomnite si to!

8.

tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
tiens! glej no!
tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

II. verbe intransitif

1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
(figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

tenir bon vztrajati, dobro se držati
il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

3. biti v čem, iti v kaj

nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

4.

tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
si vous y tenez če vam je kaj do tega
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

5.

tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
il a de qui tenir ima po kom biti tak
cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

III. se tenir

1.

se tenir à quelque chose držati se za kaj
tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

se tenir debout pokonci biti, stati
tiens-toi droit! ravno se drži!
se tenir tranquille biti miren
se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

3. biti, nahajati se; vršiti se

se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

4.

ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

5.

s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

6. držati eden drugega

se tenir par la main držati se za roko
dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj

tenor moški spol vsebina, besedilo; smisel; način

a tenor (de), al tenor po (ustrezno) vsebini
a este tenor na ta način
ser del mismo tenor enako se glasiti

terminālis -e (terminus)

1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.

terminer [tɛrmine] verbe transitif (do)končati, dovršiti; zaključiti, opraviti

se terminer končati se
ce mot se termine par un x ta beseda se končuje na x
ces verbes se terminent en -er ti glagoli se končujejo na -er
se terminer en drame končati se z dramo
en avoir terminé (avec un travail) končno dokončati (neko delo)

terorizem samostalnik
1. (uporaba nasilja za dosego političnih ciljev) ▸ terrorizmusBritanska policija je pretekli teden zaradi suma terorizma aretirala dva moška. ▸ A brit rendőrség a múlt héten két férfit vett őrizetbe terrorizmus gyanújával.

2. (ustrahovanje) ▸ terrorizmus, terrorizálás
Ta srečni minister bi se šel krasno novo delitveno ekonomijo, medtem pa birokrati izvajajo birokratski terorizem nad podjetniki in celo šolami!? ▸ Ez a boldog miniszter szép új világot akar a gazdaságban, amely a megosztáson alapulna, miközben a bürokraták bürokratikus terrorizmust folytatnak a vállalkozók, sőt az iskolák ellen!?
"Pravzaprav gre za obliko terorizma nad mladimi," je dejal predsednik stranke. ▸ „Gyakorlatilag a fiatalok terrorizálásának egy formájáról van szó” – mondta a pártelnök.

tērra

A) f

1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela

5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti

7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela

8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta

10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina

11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

B) agg. invar.

1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

2. svetlorjav (barva)

terreur [tɛrœr] féminin groza, hud strah; teror, strahovanje, nasilje, strahovlada

Terreur strahovlada (od 1793 do 1794 v Franciji)
terreur panique paničen strah
régime masculin de terreur strahovalen, terorističen režim
il est la terreur de cette école on je strah in groza te šole
inspirer de la terreur à quelqu'un koga navdati z grozo
gouverner par la terreur vladati s terorjem
vivre dans la terreur živeti v strahu
être muet, glacé de terreur biti nem, trd od groze, strahu
répandre, semer la terreur širiti, sejati grozo
(populaire) cet homme joue les terreurs ta človek zbuja strah in grozo okoli sebe

tērzo

A) agg. tretji:
Napoleone terzo Napoleon III.
due alla terza dve na tretjo potenco
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
il terzo mondo polit. tretji svet
terza pagina publ. kulturna stran
terzo programma rtv tretji program
il terzo Reich hist. tretji rajh
terza rima lit. tercina
terzo sesso tretji spol, homoseksualci

B) m

1. tretjina:
ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino

2. pravo tretja oseba

3.
terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
a danno di terzi v škodo tretjih oseb
per conto terzi v imenu tretjih oseb

4. tretji, tretja oseba (zapored):
il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
il terzo e il quarto ta in oni, vsi

tesoro moški spol zaklad; zakladnica; bogata zbirka; besedni zaklad

el tesoro público državna blagajna
buscador de tesoro(s) iskalec zakladov
este hombre vale un tesoro ta človek je zlata vreden

tēstis¹ -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))

1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.

2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis²).

testó (-á) n pasta; impasto:
testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
pripravljati testo fare la pasta
testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
biskvitno testo pasta per pandispagna
krhko testo pasta frolla
kvašeno testo pasta lievitata
listnato testo pasta sfoglia
stroj za mešanje testa impastatrice
pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra

tēthea, n (napačno tēthea -ae, f) (gr. τὰ τήϑεα) téteja ali téteje, vrsta mehkužcev: Plin.

težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard

težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
to mu teži srcé that rankles in his mind
njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
on teží za bogastvom he craves wealth

theatre, theater [ɵíətə] samostalnik
gledališče; gledališki oder; gledališka umetnost; igralci; gledališka igra; gledališko občinstvo, publika, gledalci; dramska književnost; prizorišče; amfitrealna dvorana, predavalnica

anatomical theatre anatomska predavalnica
the theatre of war bojišče
open-air theatre gledališče na prostem
operating theatre operacijska dvorana
repertory theatre repertoarno gledališče
to go to the theatre zahajati, hoditi v gledališče
this play is good theatre ta igra je uspešna na (gledališkem) odru

theirs [ðɛ́əz] zaimek
njihov

this books is theirs ta knjiga je njihova
the fault was theirs krivda je bila njihova, oni so bili krivi
a friend of theirs neki njihov prijatelj
our school is older than theirs naša šola je starejša kot njihova

Theophanē -ēs, f (Θεοφάνη) Teófana, Bizaltova hči, ki je Pozejdonu, potem ko jo je spremenil v ovco, rodila ovna, ta pa je nesel Helo in Friksa v Kolhido: Hyg.; prim. Bisaltis: O.

thought¹ [ɵɔ:t] samostalnik
misel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt
množina mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir
figurativno minimalna količina, nekoliko, malce, kanček

a beauty beyond thought lepota, ki si je ni moč predstavljati
engaged in thought zamišljen, zatopljen v misli
the leading thought vodilna misel
a penny for your thoughts! figurativno rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?
(up)on second thought(s) po (zrelem) premisleku
quick as thought bliskovit
after further thought I saw I was wrong ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav
you are often in my thoughts često mislim na vas
I had (some) thoughts of coming nekako sem nameraval priti
he had no thought of paying his debt prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolg
he did not give a thought to his doings niti hip ni pomislil, kaj dela
he is a thought smaller than you on je nekoliko manjši kot vi
his sole thought is to make money njegova edina misel je, kako priti do denarja
it never entered my thoughts nikoli mi ni (to) prišlo na misel
to read s.o.'s thoughts brati misli kake osebe
a thought struck me v glavo mi je šinila misel
second thoughts are best figurativno ni se treba prenagliti
to speak one's thoughts povedati svoje mnenje
she takes no thought for her appearance ona ne pazi na svojo zunanjost
to take no thought for the morrow ne misliti na jutrišnji dan
to take thought zamisliti se, premisliti
he took thought before replying premislil je, preden je odgovoril
thank you for your kind thought of me hvala vam za vašo ljubeznivo pažnjo do mene
the wish is father to the thought (ta) misel izhaja iz želje (je težko uresničljiva)

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet

Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. — Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.

ticket¹ [tíkit] samostalnik
vstopnica; vozovnica; listek; etiketa, napis; izobesek; znak na blagu, listek z oznako cene; priznanica, potrdilo o prejemu; dostavnica (za izročeno blago); listek za oddano prtljago; srečka; kratka notica; vozniško, letalsko dovoijenje
vojska, britanska angleščina, sleng odpust (iz vojske)
ameriško, politika program stranke, kandidatna lista; uradni kandidat; glasovnica
pogovorno ("ta") pravo, pravšno

that's the ticket! to je ("ta") pravo!
ticket of leave začasna odpustnica (zapornika, kaznjenca)
the proper ticket pravo blago, prava stvar
not quite the ticket ne ravno tisto pravo; ne ravno tisto, kar iščemo
mixed ticket ameriško, politika kompromisna volilna lista
price ticket listek s ceno
return ticket železnica povratna vozovnica
straight ticket volilna lista, na kateri so kandidati samo ene stranke
to get one's ticket sleng biti odpuščen iz vojske
to take a ticket kupiti vozovnico
to work one's ticket z delom odslužiti stroške za potovanje (prevoz)