Franja

Zadetki iskanja

  • Trōs, Trōis, m (Τρώς) Trojánec, Trójec: V.; nav. pl. Trōēs -um, m (Τρῶες) Trojánci, Trójci, preb. mesta Troja: O., V.; pesn. v sg. Trōs = Trós (Trój), eponimni heroj mesta Troja in Trojcev (Trojancev), Dardanov vnuk, Erihtonijev sin (Erychthonius): O., V. Od tod

    I. adj.

    1. Trōïus 3 (Τρώϊος) trojánski, trójski: Aeneas V.; subst. Trōia -ae, f (Τροία) mesto Trója, in sicer
    a) Homerjeva Troja v Mali Aziji: L., O., V., Mel.
    b) italska Troja pri Lavrentu, ki jo je ustanovil Enej: V., L.
    c) epirska Troja, ki jo je ustanovil Helen: O., V.
    d) meton. trojánska (trójska) igra, neka dirka s konji, v kateri so se pogosto spoprijeli rimski dečki viteškega rodu: V. (Aen. 5, 596—602), Troiae ludicrum T., Troiae ludus ali lusus Suet., spectaculi Troiae imago Eutr., Troiae decursio Suet.

    2. Trōicus 3 (Τρωϊκός) trojánski, trójski: tempora Ci., bellum Ci. ep., O., N., Vell., Aus., Vesta O. ali ignis Stat. iz Troje prineseni sveti ogenj v Vestinem svetišču.

    3. Trōiānus 3 trojánski, trójski, iz Troje izhajajoč ali izvirajoč: urbs V., Lact., moenia O., tempora O., H., Iust., iudex (= Paris) H., bellum H., O., Iust., pago inde Troiano nomen est L., ludi Suet. trojska igra (gl. zgoraj 1. d), porcus Mart. nadevan pečen prašič, equus Ci., Iust. leseni konj; Equus Troianus je tudi naslov neke Najvijeve tragedije (žaloigre): Ci.; preg.: intus est equus Troianus Ci. skrita nevarnost; subst.
    a) Trōiānī -ōrum, m Trojánci, Trójci: Ci., L., V., O., Lucr., Sen. ph.
    b) Trōiānum -ī, n (sc. praedium) Trojánsko, Trójsko, podeželsko posestvo v Laciju: Ci. ep.

    4. Trōas -adis (-ados), acc. -ada, f (Τρωάς) trojánska, trójska: humus, matres O., turba Sen. tr.; subst. Trōas -adis, f
    a) Trojánka, Trójka: O., V.; meton. Trōades Trojánke, naslov tragedije Kvinta Cicerona: Ci.
    b) pokrajina Troáda v severozahodni Mali Aziji, trojánska (trójska) dežela: N., Plin.

    5. Trōadēnsis -e troádski, iz Troáde izhajajoč (izvirajoč): marmor, metallum Cod. Th.

    II. subst. Trōiades -um, f (Τρωϊάδες) Trojánke: Pers.
  • trúd esfuerzo m ; pena f

    brez truda sin esfuerzo, fácilmente
    z velikim trudom a duras penas
    po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
    ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
    to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
    truda poln penoso, fatigoso, difícil
    dajati si truda esforzarse (za por)
    ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
    nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
    prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
    veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
    stati, veljati truda costar trabajo
  • T.S.H. kratica telegrafía sin hilos
  • Tūberō2 -ōnis, m Túbero(n)

    I. priimek veje Elijevega (Ajlijevega) rodu; poseb. znani so

    1. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), stoik, nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.; pl. Tuberones T. možje, kakršen je bil Tubero(n).

    2. L. Tubero Lucij Tubero(n), zgodovinopisec, legat Kvinta Cicerona v Aziji: C., Ci. ep., Gell.

    3. Q. Aelius Tubero Kvint Elij Tubero(n), sin Lucija Tuberona, Ligarijev tožitelj, zgodovinopisec: Ci., L., Q., Suet.

    II. reka v Indiji: Mel.
  • ¡tús! semkaj!

    sin decir tús ni mus (fig) ne da bi rekel ne bev ne mev, ne da bi črhnil besedico
  • Tȳde͡us -eī in (pesn.) -eos, acc. -ea, m (Τυδεύς) Tidêj, Ojnejev sin (Oeneus), Diomedov oče: V., Q., Hyg., Stat. Od tod patron. Tȳdīdēs -ae, m (Τυδείδης) Tidíd = Tidejev sin = Diomed: V., H., O.
  • Tyndareus -eī (in Tyndarus -ī: Hyg., Lact.), m (Τυνδάρεος) Tindárej, sin Ojbala (Oebalus), kralj v Sparti; po izgonu iz Sparte se je poročil z Ledo, ki mu je rodila Kastorja, Poluksa, Heleno in Klitajm(n)estro: Acc. fr., Pac. fr., Ci., V., O. idr., Tyndarei gener (= Agamemnon) O. — Od tod

    1. patron.
    a) Tyndaridēs -ae, m (Τυνδαρίδης) Tindaríd, Tindarejev potomec (sin): Val. Fl., Tyndaridae Ci., H. ali Tyndaridae gemini O. ali Tyndaridae fratres O. = Kastor in Poluks; pren.: fortissima Tyndaridarum H. (o neki osvobojenki) najsrčnejša izmed Tindarejevega rodu = prava, pravcata Klitajm(n)estra.
    b) Tyndaris -idis in -idos, acc. -ida, f (Τυνδαρίς) Tindarída, Tindarejeva potomka (hči); o Heleni: V., O.; o Klitajm(n)estri: O.

    2. adj. Tyndarius 3 Tindárejev, tindárijski: fratres Val. Fl. brata Tindarida = Kastor in Poluks; pl. subst. Tyndariī -ōrum, m pesn. Tindárijci = Spartánci: Sil.
  • Typhōe͡us -phōeī in (pesn.) -phōeos, acc. -phōea, m (Τυφωεύς kadeči se) Tifoêj, izjemno velik Gigant, sin Tartar(j)a in Zemlje. Ker je hotel Jupitra vreči s prestola, je ta treščil vanj strelo in ga pokopal pod goro Etna: O., V., Sil.; kot hudo pošast ga O. (Metam. 3, 303) imenuje tudi centimanus storoki. — Od tod adj.

    1. Typhōis -idis (-idos), f tifoêjska: Aetna O.

    2. Typhōïus 3 Tifoêjev, tifoêjski: tela V., cervix Cl.

    Opomba: V odvisnih sklonih merijo nekateri latinski pesniki to ime trizložno, drugi štirizložno.
  • tȳphōn1 -ōnis, m (gr. τυφών) tifón

    1.
    a) močan vrtinčast veter, nekakšen tajfun, ki udari iz oblakov, podira vse na svoji poti in na morju povzroča vodne trombe (morske smrke, vrtince): Ap., sin vero depresso sinu artius rotati effregerunt, sine igni, hoc est sine fulmine, verticem faciunt, qui typhon vocatur, id est vibratus ecnephias Plin.
    b) vrtinčast veter ali hohorín, pomešan z ognjem: quantus ubi immenso prospexit ab aethere typhon (v izdajah Typhon) igne simul ventisque rubens Val. Fl.

    2. metaf. vrsta kometa: diraque conperta Aethiopum et Aegypti populis cui nomen aevi eius rex dedit typhon (v izdajah Typhon) ignea specie ac spirae modo intorta, visu quoque torvo, nec stella verius quam quidam igneus nodus Plin.
  • tȳphus -ī, m (gr. τῦφος) ponos: Aug. idr., mentis elatio et typhus qui appellatur a Graecis Arn., sin sanna typhi naris imum torseris, pigebit arma horruisse caelites M.
  • Tyrrhēnus2 -ī, m Tirén, Herkulov sin, ki je baje izumil tubo: Plin., Hyg.
  • učínek efecto m ; rendimiento m ; eficacia f

    zdravilen učinek efecto saludable
    brez učinka sin eficacia, sin efecto, ineficaz; inoperante; nulo
    s takojšnjim učinkom con efecto inmediato
    napraviti učinek na koga influir en alg
    doseči dober (slab) učinek hacer (ali producir) buen (mal) efecto
    imeti odločilen učinek producir un efecto decisivo
    ne priti do učinka no llegar a surtir efecto
    ostati brez učinka no producir ningún efecto
    ni učinka brez vzroka no hay efecto sin causa
    koristni učinek efecto m útil
    zakon o vzroku in učinku ley f de la causalidad
  • učlovéčen (-a -o) adj. rel. incarnato, umanato:
    Jezus je učlovečeni sin božji Gesù è il Figlio di Dio incarnato
  • ugly1 [ʌ́gli] pridevnik
    grd, nelep; odvraten, ostuden, ogaben; gnusen; umazan; neprijeten
    ameriško, pogovorno prepirljiv, hudoben, zlohoten; nevaren, preteč (oblak); kritičen

    as ugly as sin grd kot smrtni greh
    an ugly customer zoprn, neprijeten, nevaren človek
    an ugly crime podel zločin
    an ugly face grd obraz
    ugly duckling grda račka (ki se pozneje razvije v lepega laboda)
    an ugly job težavna, zoprna, neprijetna zadeva (delo)
    an ugly wound grda, nevarna rana
    ugly symptoms nevarni simptomi
    to look ugly biti grde, neprijetne zunanjosti (oseba); slabo, neugodno se obrniti (položaj)
    to grow ugly postati grd
    things have an ugly look stvari se grdo, neprijetno obračajo
    the sky looks ugly nebo obeta grdo vreme
  • úlica calle f (estrecha); calleja f

    prečna ulica calle f transversal
    slepa ulica callejón m sin salida
    sosedna ulica calleja f vecina (ali adyacente)
    stranska ulica calleja f lateral
    zakotna ulica callejón m, callejuela f
    na ulici en la calle
  • Ulixēs -is (pesn. gen. Ulixëī (k nom. Ulixe͡us: H.), skrč. Ulixĕi O. in Ulixī (V., Ap.), acc. -em, pa tudi -ēn (H., O., Pr., Val. Max.)), m (po etr. Uluxe ali sicilskem Οὐλίξης ali ajol. Ὀλύξευς tvorjena lat. obl. za Ὀδυσσεύς) Ulíks(es) (= Odisêj), Laertov sin, Itačan: Ci., V., O., Pr., Hyg., Vitr. idr., cursus duplicis per mare Ulixeī H., Octavius Mamilius Tusculanus, ab Ulixe deāque Circā oriundus L. potomec Uliksa in boginje Kirke (= sin Mamilije, hčere ustanovitelja Tuskula, Telegona, ki ga je imel Uliks s Kirko); apel.: meus Ulixes Pl. moj modri svetovalec. — Od tod adj. Ulixeus 3 Ulíksov: peregrinatio Ap., cerae Sid.
  • Ulpius 3 Úlpij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najbolj znana

    1. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, posinovljenec Ulpijevega rodu; odlikoval se je v judovski vojni in bil l. 76 po Kr. namestnik v Siriji: Plin. iun.

    2. M. Ulpius Traiānus Mark Ulpij Trajan, njegov istoimeni sin, rojen l. 52 po Kr., konzul l. 91, namestnik v Germaniji do l. 98; tega leta je postal cesar za svojim posinoviteljem Nervo ter vladal do l. 117: Plin. iun., Eutr. Adj. Ulpius 3 Úlpijev: porticus Sid.
  • único edin, edinstven; enoten; redek

    ejemplar único unikat; pop posebnež
    hijo único sin edinec
    ocasión única edinstvena prilika
    precio único enotna cena
    bajo la única condición le s pogojem, da
    único entre todos edini med vsemi
  • unidad ženski spol enota; edinstvenost; enotnost, soglasnost; enica; vojaška enota (oddelek)

    por unidad po kosu, za kos (cena)
    sin unidad neenotno
    carecer de unidad biti neenoten
    tener unidad enoten biti
  • unique [ünik] adjectif edin, edinstven

    fils masculin unique (sin) edinec
    fille féminin unique (hči) edinka
    école féminin unique enotna šola
    sens masculin unique enosmerna cesta, ulica
    liste féminin unique (politique) enotna lista
    prix unique enotna cena