Franja

Zadetki iskanja

  • poena -ae, f (izpos. ποινή)

    1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
    a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
    b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
    c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

    2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

    3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

    4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.
  • pogleda|ti1 [é] (-m) gledati

    1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
    pogledati vstran zur Seite blicken
    pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
    ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

    2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

    3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
    pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
    figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

    4.
    pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

    5.
    pisano pogledati quer ansehen
    pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
    globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

    6.
    zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
    daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
    če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
    | ➞ → gledati
  • pogodíti (zadeti cilj) to hit; (uganiti) to guess, to divine

    pogodil sem njene misli, namene I read her thoughts, I saw through her intentions
    pogodíti jo (zadeti žebico na glavico) to hit the nail on the head
    pogodíti pravo to touch the spot
    pogodíti se to make an agreement (ali a contract), to come to an arrangement (ali to an understanding)
    pogodíti se s kom to come to terms with someone
    pogodíti se o čem to agree about (ali on) something
    pogodíti se o ceni to agree about the price
  • pogoltniti slino frazem
    (zadržati svoje mnenje ali občutja) ▸ lenyeli a békát
    Revež je samo na debelo pogoltnil slino in se z mojo odločitvijo strinjal, saj sem bila zelo odločna. ▸ Szegény csak lenyelte a békát, és beleegyezett a döntésembe, hiszen nagyon határozott voltam.
    Sopomenke: požreti slino
  • pogrèb (sprevod) funeral; (svečan) obsequies pl; (pokop) interment, burial, arhaično sepulture

    državni pogrèb state funeral
    imel je lep pogrèb his funeral was well attended
    šel sem na njegov pogrèb I went to his funeral
  • pogréšati to miss; to do without

    lahkó pogréšati to spare, to do (ali manage) without
    dve osebi se pogrešata two persons are missing
    zelo ga pogrešamo we badly miss him
    zelo jih bomo pogrešali we shall much regret their loss
    ne morem pogréšati te knjige I can't do without this book
    lahkó pogrešam njegove nasvete I can do (ali manage) without his advice
    lahko pogrešaš (svoj) avto danes? can you spare the car to-day?
    zdaj ne moremo pogréšati nobenega delavca we can ill spare any hands now
    lahko pogrešam (se odrečem, sem brez) I can dispense with
    ničesar ne pogrešam (nič mi ne manjka) I lack nothing
  • pohleven pridevnik
    1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadó
    pohleven državljan ▸ engedelmes állampolgár
    čisto pohleven ▸ teljesen irányítható
    pohlevno ljudstvokontrastivno zanimivo birka nép
    pohlevna deklakontrastivno zanimivo jámbor leány
    pohleven možiček ▸ szófogadó emberke
    Delavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

    2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezes
    pohlevna žival ▸ szelíd állat
    Čeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

    3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd
    pohleven dež ▸ szelíd eső
    Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
    Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
    Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
    Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
    Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.
  • pokadíti fumer, finir (de fumer) , (s kadilom) encenser

    pokaditi se s'élever en fumée
    pokaditi cigareto, pipo fumer une cigarette, une pipe
    pokadil sem cigareto j'ai fini ma cigarette
    pokadilo se je za njim un nuage de fumée s'est élevé derrière lui
  • pokli|cati (-čem) klicati

    1. rufen (dol hinuterrufen, herunterrufen, gor hinaufrufen, heraufrufen, nazaj zurückrufen, noter hereinrufen, hineinrufen, sem herrufen, tja hinrufen, domov heimrufen …); po telefonu: anrufen, anwählen; po radijski zvezi: rufen, anfunken

    2. (poklicati/naročiti, naj kdo pride) kommen lassen, po kom drugem: rufen lassen, z ukazom: (irgendwohin) beordern
    poklicati na pomoč zu Hilfe rufen
    poklicati pred sodišče vor Gericht fordern
    iz česa, od kod: herausrufen

    3.
    figurativno poklicati nazaj zurückrufen, ostro: zurückpfeifen, zurückbeordern
    poklicati na odgovornost koga (jemanden) zur Rede stellen

    4. figurativno (pozvati) aufrufen (k čemu zu etwas)

    5. figurativno (pritegniti) hinzuziehen, zuziehen
  • pokrénuti pòkrēnēm, pokrénuh pokrénu in pòkretoh pòkrete, pòkrēnut -a
    I.
    1. kreniti, premakniti: pokrenuti koga s mjesta; pokrenuti vojsku; pokrenuti krake oditi; led se pokrenuo zadeva se je končno premaknila
    2. pognati: pokrenuti mašinu, stroj, divljač
    3. razgibati: vjetar pokrenu granje
    4. sprožiti: pokrenuti neko pitanje, problem
    5. ganiti, pripraviti do: pokrenuti srce na ljubav; pokrenulo mi se srce raznežil sem se; pokrenula mi se žuč razjezil sem se
    6. ustanoviti: pokrenuti novine
    7. povzdigniti: pokrenuti intelektualni život
    II. pokrenuti se
    1. premakniti se
    2. zganiti se: zub se pokrenuo zob se je zacel majati
  • pól2 (polovica) half

    ob pól sedmih at half past six
    ob sedmih ali pól osmih at seven or half past (seven)
    na pól fifty-fifty
    pól na pól on a fifty-fifty basis
    razdeliti si na pól s kom to go fifty-fifty with someone
    pól funta half a pound
    pól ure half an hour
    pól deleža a half share
    za pól cene at half price
    za pól več half as much (oziroma many) again
    lopov in pól an utter scoundrel (ali rogue)
    to (pa) je klobuk in pól! that's some hat!
    biti na pól pota v Ameriko to be halfway to America
    na pól kaj napraviti to do something by halves
    na pól se odločiti za to have half a mind to...
    le na pól narejen only half finished
    srečal sem jih na pól pota I met them halfway
  • póleg beside, by the side of; by, close by; next to

    póleg tega besides, furthermore, moreover; as well; in addition; also, too
    stanuje póleg mene he is living next door to me, he lives close by
    tudi on je bil póleg he, too, was one of the company (ali party)
    mene ni bilo póleg I was not around, I did not take part in it
    stal je čisto póleg he stood close by
    hodil sem póleg nje I walked beside her (ali by her side)
    póleg hiše je vrt there is a garden adjoining the house
  • polomíti to break up (into many pieces)

    polomíti se to break
    polomil sem ga (figurativno) I've spoiled it, I have made a mess of it, I've blown it
    polomíti ga (figurativno) to put one's foot in it
  • položi|ti (-m) polagati

    1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
    položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
    položiti v kaj einlegen (in)
    položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

    2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

    3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

    4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
    položiti v grob ins Grab legen
    položiti v krsto einsargen

    5.
    figurativno položiti na jezik in den Mund legen
    položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
    položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
    položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
    položiti v zibelko in die Wiege legen
    položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
    zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern
  • pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

    pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
    sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
    pomágati si brez česa to go without something
    moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
    moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
    pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
    ne si znati pomágati to be at a loss
    ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
    pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
    prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
    on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
    kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
    tu se ne da nič pomágati it can't be helped
    temu je lahkó pomágati this is easily remedied
    kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
    to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
    ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
    kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
    to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
    kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
    pomágati komu do česa to help someone to get something
    vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
    hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
    pomagaj mi, da vstanem! help me up!
    pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
    pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
    vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
    vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
    tako mi bog pomagaj! so help me God!
    pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
    pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
    to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
    komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails
  • pomakn|iti (-em) pomikati rücken (tudi tehnika), (poriniti) schieben; (bliže näherrücken, herüberrücken, h komu hinüberrücken, naprej vorrücken, weiterrücken, v vrsti nachrücken, narazen [auseinanderrücken] auseinander rücken, sem herrücken, hierherrücken, skupaj [aneinanderrücken] aneinander rücken, aufrücken, stran fortrücken, tja hinrücken); uro: stellen (naprej vorstellen, nazaj zurückstellen)
  • pomísliti (-im) | pomíšljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pensare; pensare a, su

    2. (upoštevati) prendere in considerazione, tener conto:
    ne pomisliti na posledice non prendere in considerazione i possibili effetti

    3. (v medmetni rabi)
    pomislite, kako sem se osmešil po vaši krivdi! pensate che figura mi avete fatto fare!

    B) pomíšljati se (-am se) imperf., refl. esitare, dubitare, tentennare; altalenare (tra)
  • pòmrčiti -ím potemniti, narediti temno, mračno: na sebi je svilu pomrčila; sve sam pismo pomrčio zapacal sem celo pismo
  • popólnoma completely, entirely, wholly, fully, to the full, thoroughly, utterly, altogether, quite, perfectly, absolutely

    sem popólnoma za... I am all for...
    popólnoma vas razumem I understand you perfectly
    sem popólnoma tvojega mnenja I am entirely of your opinion
    nekaj popólnoma drugega a different thing altogether
    popólnoma gluh (mrtev, pijan, slep) stone-deaf (stone-dead, dead drunk, stone-blind)
    popólnoma spodleteti to fail utterly
  • popúst reduction, discount, rebate; concession; abatement, allowance

    polovičen popúst 50% discount
    poseben popúst special discount
    dovoljujemo vam 5% popúst we allow (ali grant) you 5% (five per cent) discount
    dovoljujemo vam zaprošeni popúst v ceni we agree to grant you the desired reduction in price
    odobriti popúst to agree to a reduction in price
    prodajati s popústom to sell at a discount, (pogovorno) to knock something off (the price)
    kupil sem to s popústom (pogovorno) I bought it on the cheap