Franja

pravílo (-a) n regola, norma, prescrizione, precetto; sistema, canone:
držati se pravil seguire le regole, attenersi alle regole
pravila o lepem vedenju norme della buona creanza
estetska pravila norme estetiche
slovnična pravila regole grammaticali
po pravilu di regola, di norma
po vseh pravilih a regola d'arte
filoz. zlato pravilo norma aurea
jur. pravno pravilo norma giuridica
določati, predpisati pravila dettare norme
delati po vseh pravilih agire in piena regola, con tutte le regole
igre upoštevati pravila stare alle regole del gioco
biti prej pravilo kot izjema essere la regola piuttosto che l'eccezione

pravi|ti (-m)

1. (pripovedovati) erzählen

2. (povedati) sagen (tudi figurativno); (kaj praviš k temu? was sagst du dazu?)

3. pravilo, aksiom: besagen, aussagen

4. (kot ljudje pravijo) angeblich, … sollen (pravijo, da je bolan er ist angeblich krank, er soll krank sein)

5.
praviti komu (imenovati koga) rufen (pravijo mu X er wird X gerufen)

práviti to tell; to say

to se pravi, da... that is to say that...
to se mnogo (nekaj) pravi! that is saying much!
kot se pravi (reče) as the saying goes
no, saj pravim! well, I declare!
kaj pravi (on)? what is he saying?
pravijo they say, one says, people say
nekdo mi je pravil somebody told me, I was told
pravijo, da je bogata she is said to be rich, people say she is rich
kaj se to pravi? what do you mean by that?

pravljic|a ženski spol (-e …) das Märchen, (nekaj izmišljenega) das Märchen, die Fabel; -märchen (ljudska Volksmärchen, za otroke Kindermärchen, umetna Kunstmärchen)
… pravljic Märchen-
(knjiga das Märchenbuch, pisec der Märchendichter, knjiga das Märchenbuch, ura Märchenstunde, zbirka die Märchensammlung)
svet pravljic die Märchenwelt, Fabelwelt, figurativno das Reich der Fabel
oseba iz pravljice die Märchengestalt
hišica kot iz pravljice das Knusperhäuschen
princ iz pravljice der Märchenprinz
princeska iz pravljice die Märchenprinzessin
pripovedovati pravljice Märchen erzählen, figurativno (etwas) vorflunkern

pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondóZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.

pravljičarka samostalnik
1. (avtorica pravljic) ▸ meseíró, mesemondóAvtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.

2. (pripovedovalka pravljic) ▸ mesemondó
Čaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó, hantás

prebrísan cunning, clever, sly; crafty; wily; smart; arch

zelo prebrísan too clever by half
bolj je prebrísan kot jaz (figurativno) he is far too smart for me

prebrísan (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo; pren. levantino (tudi pejor.), malpelo, navigato, smaliziato:
bolj prebrisan kot lisica più astuto di una volpe
prebrisan špekulant affarista levantino
prebrisan najstnik sbarbino s. it.
pejor. prebrisan spletkar manovriero

prêdmet object; subject; subject matter; thing; (téma) theme; (razgovora) subject, topic

k prêdmetu! (= stvari, poziv predsednika) keep to the point (ali the subject)!
prêdmet na razstavi (eksponat) exhibit
prêdmet v razpravljanju, razpravi subject under discussion
učni prêdmet subject (ali branch) of instruction
obvezen (neobvezen, dodaten) (učni) prêdmet compulsory (optional, additional) subject
študijski stranski prêdmet subsidiary subject, ZDA minor
študirati kot stranski prêdmet ZDA to minor
študijski prvi, glavni prêdmet main subject, ZDA major
študirati nekaj kot glavni prêdmet ZDA to major in something
oddaljiti se od prêdmeta to stray (too far) from the subject
ne se oddaljiti od prêdmeta to keep to the point
skakati z enega prêdmeta na drugega to skip from one subject to another
to se ne tiče prêdmeta that is irrelevant
prêdmet posmeha subject (ali butt) of ridicule
neznani leteči prêdmet unidentified flying object (ufo)

predpísati to order (komu for someone); (zdravilo) to prescribe; to direct; to rule, to regulate

kot je predpisano as prescribed, as directed

predstáviti, predstávljati présenter ; (uprizoriti) représenter, jouer ; (biti) former, jouer le rôle de ; (pomeniti) compter ; (spominjati na) évoquer ; (predočiti) retracer ; (dejstvo) exposer, décrire, dépeindre

predstaviti se se présenter
predstaviti si s'imaginer, se figurer, se représenter, se faire une idée de, concevoir, juger, supposer
predstaviti vlogo (gledališče) interpréter
predstaviti koga komu présenter quelqu'un à quelqu'un
predstaviti se komu se présenter à quelqu'un
predstaviti si težave večje, kot so v resnici s'exagérer les difficultés
ki se more predstaviti présentable
predstavljaj si moje presenečenje! imagine-toi ma surprise!
tega si ni moči predstaviti on n'a pas idée de cela, cela passe l'imagination
težko si je predstaviti il est difficile d'imaginer
dovolite mi, da se vam predstavim permettez-moi de me présenter
imam čast, da vam predstavim j'ai l'honneur de vous présenter

predvídeti (-im) | predvidévati (-am) perf., imperf.

1. vedere, antivedere, prevedere, presagire, indovinare, aspettare, aspettarsi:
predvideti nesrečo presagire una disgrazia
predvidevati povečanje inflacije prevedere una crescita dell'inflazione
ker predvidevamo in previsione di

2. (vnaprej določiti, upoštevati) prevedere, preventivare:
predvidevati gradnjo nove šole preventivare la costruzione della nuova scuola

3. prevedere, calcolare:
do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvidevali l'incontro dei satelliti è avvenuto prima del previsto

4. jur. (določiti, določati) prevedere, contemplare, considerare:
zakon takega primera ne predvideva il caso non è contemplato dalla legge
zakon predvideva stroge kazni la legge prevede punizioni severe

pregóvor proverb; saying; adage

priti v pregóvor to become proverbial
kot pravi pregóvor as the saying is (ali goes)
njuno prijateljstvo je prešlo v pregóvor their friendship has become proverbial (ali has become a byword)

prej

1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
prej omenjeni vorerwähnt
dan prej tags zuvor/davor
že zdavnaj/veliko prej lange vorher
že od prej von früher her
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

2.
prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

3.
čim prej, tem … je früher, desto/umso
pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
| ➞ → čimprej

4. (najprej) zuerst, erst

5.
prej ko (preden) ehe, eher
(čimprej) je früher

6.
prej kot früher als
ne prej kot frühestens, ehestens
nikakor ne prej kot allerfrühestens
vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

7.
prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
slej ko prej nach wie vor

8.
kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

préj antes; anteriormente

čim prej, prej ko mogoče cuanto antes, lo más pronto posible, lo antes que sea posible
prej ko slej ahora como antes
malo prej poco antes
prej ko antes (de) que (subj)
on je vse prej kot bogat no es rico ni mucho menos
prej ali slej tarde o temprano, un día u otro, a la larga o a la corta
tri dni prej con tres días de antelación

prékla (-e) f

1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo

preklínjati to curse; to swear; to curse and swear; VB pogovorno evfemizem to eff and blind; ZDA pogovorno to cuss; to use bad (ali strong) language

preklínjati kot Turek to swear like a trooper
preklínjati koga to curse someone, to call down curses upon someone, to swear at someone
preklínjati svojo srečo to curse one's luck