Franja

obléči vestir; poner(se)

obleči plašč ponerse el gabán
obleči se vestirse
belo oblečen vestido de blanco
dobro obleči bien vestido
obleči se v črno vestirse de negro

oblikovan (-a, -o) geformt (ročno handgeformt, dobro wohlgeformt); arhitektonsko: gestaltet
lepo oblikovan formschön, ebenmäßig
oblikovana živica agronomija in vrtnarstvo die Formhecke
umetniško oblikovano steklo das Kunstglas

obnášati se (-am se) imperf. refl.

1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola

2. fare buona prova, riuscire (bene):
te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato

obnêsti se to be (ali to prove) effective, to take effect, to stand the test; to turn out well; (uspeti) to be a success, to succeed, to be successful

kot stotnik se ni obnesel he was not a success as captain
sijajno se obnêsti se to behave splendidly
dobro se obnêsti se (se izkazati) to acquit oneself well

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrar narediti, izvršiti, izvesti, (ob)delati, (z)graditi; delovati, ravnati; opraviti potrebo

obrar buen efecto imeti dober učinek
obrar bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom ravnati
obrar de acuerdo con ravnati sporazumno z
obrar con malicia zahrbtno ravnati
obrar de buena fe pošteno ravnati
manera de obrar ravnanje
obra en mi poder su grata de(l)... (trg) prejel sem Vaš cenjeni dopis z dne ...

obrít rasé

dobro, slabo obrit bien, mal rasé
gladko obrit rasé de prés
sveže obrit rasé de frais

obrn|iti se³ (-em se) obračati se situacija, vreme: sich ändern; vreme: umschlagen
figurativno obrniti se v dobro/slabo sich zum Guten/Schlechten wenden, einen guten/schlechten Verlauf nehmen

obrodíti to bear fruit

bogato obrodíti to crop heavily
letina, žetev je dobro obrodila letos the crop has been plentiful this year, the harvest has turned out well this year
to drevo dobro (slabo) obrodi this tree is a good (a poor) fruiter

obrodíti (-ím) perf. dare frutti, fruttare, fruttificare, produrre, rendere:
krompir je letos dobro obrodil il raccolto delle patate quest'anno è stato abbondante
pren. prizadevanja niso obrodila sadu gli sforzi sono stati vani, non hanno dato frutto

òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja

obút shod; booted

biti dobro obút to be well-shod
on še ni obút (se še ni obul) he has not yet put on his shoes
obuti maček puss in boots

obvládati to master; to be master of; to gain the mastery over; to be in command of; to command; to become master of

obvládati (kak) jezik to master a language
obvládati sovražnika to get the better of an enemy
on dobro obvlada ta predmet he is fully acquainted with this subject
obvládati angleščino to have a (good) command of English, to be proficient in English
obvládati se to control oneself, to be in control of oneself, to contain oneself, to restrain oneself
obvládati svoje strasti to control one's feelings
znati se dobro obvládati to have oneself well in hand

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

očí yeux moški spol množine

izbuljene (velike) oči yeux exorbités
objokane (nabrekle) oči yeux gros
(figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
risje oči yeux de lynx
poševne oči yeux obliques
raznobarvne oči yeux vairons
oči me bolijo j'ai mal aux yeux
iz oči v oči en face, face à face
med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
na oči pour la forme
na lastne oči de ses (propres) yeux
na štiri oči entre quatre yeux
pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
pred mojimi očmi sous mes yeux
v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
z zaprtimi očmi les yeux fermés
to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
gledati smrti v oči affronter la mort
imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
izgubiti iz oči perdre de vue
metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
povesiti oči baisser les yeux
požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
vreči oči na jeter les yeux sur
zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
zavijati oči faire les yeux blanes
pojdi mi izpred oči! va-t-en!

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odeur [ɔdœr] féminin vonj, duh; fluid, sloves, glas

bonne odeur, odeur agréable vonjava, dišava
mauvaise odeur, odeur fétide smrad
il n'est pas en odeur de sainteté auprès de nous ni posebno dobro zapisan pri nas, ne vidimo ga posebno radi

odre|zati² [é] (-žem)
dobro/slabo odrezati gut/schlecht abschneiden; gut/schlecht wegkommen
dobro odrezati denarno: einen guten Schnitt machen

odrézati to cut off (ali away), to chop off (ali away), (skrajšati) to dock

odrézati komu roko, nogo to amputate someone's arm, leg
odrézati se (hitro odgovoriti) to answer promptly
dobro (bolje) se odrézati to do well (better)
slabo se odrézati to do badly, to come off a loser
najslabše se odrézati to get the worst (of it)