Franja

pesare

A) v. tr. (pres. peso)

1. tehtati

2. pren. pretehtati

B) v. intr.

1. tehtati:
il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

2. pren. imeti težo, veljavo:
un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

4. pren. groziti:
su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost

petindvájset (-ih) numer. venticinque:
delo v petindvajsetih zvezkih opera in venticinque volumi

pēzzo m

1. kos:
fare un bel pezzo di strada prehoditi lep kos poti
da un pezzo a questa parte že nekaj časa

2. kos, del:
smontare una macchina pezzo per pezzo razstaviti stroj po kosih
ridurre in pezzi raztrgati, razdrobiti na kosce
costume da spiaggia in due pezzi dvodelne kopalke
un pezzo di bravura glasba mojstrsko izvajano delo

3. (časopisni) članek
pezzo grosso pren. velika živina
pezzo da museo redek, muzejski primerek

Pflicht, die, (-, -en) dolžnost, obveznost; Sport obvezni program; Pflicht sein biti obvezen; aus Pflicht tun storiti iz občutka dolžnosti; die Pflicht ruft moram na delo; jemanden in die Pflicht nehmen naložiti (komu) neko dolžnost/obveznost; jemandem etwas zur Pflicht machen naložiti (komu kaj) kot obvezo; nach Pflicht und Gewissen kot terjata vest in dolžnost; Pflicht und Schuldigkeit prekleta dolžnost

pie¹ [pi] adjectif, féminin; (religion)

faire pie œuvre napraviti dobro delo

pionirsk|i (-a, -o) Pionier- (duh der Pioniergeist, čas die Pionierzeit, organizacija die Pionierorganisation, delo die Pionierarbeit)

pionírski pioneer's

pionírsko delo (figurativno) spadework

pisarnišk|i (-a, -o) Büro- (papir das Büroschreibpapier, stroj die Büromaschine, uslužbenec der Büroangestellte)
pisarniška dvorana das Großraumbüro
pisarniško delo die Bleistiftarbeit, Schreibarbeit

pisárniški clerical; office(-); zastarelo actuarial

pisárniško delo clerical work
pisárniški papir foolscap (432x343 mm)
pisárniške potrebščine office stationery
pisárniški stil official style, legal style
pisárniški uradnik office clerk

pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
(populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
il y a de quoi pisser je se čemu smejati
laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

pláčan paid; salaried

preveč pláčan overpaid
vnaprej pláčan paid in advance
pláčan od (= podkupljen) bribed, in the pay of
slabo pláčan underpaid, poorly paid
pláčan v gotovini paid in cash
dva tedna plačanega dopusta two weeks' holiday with pay
je kruh pláčan? has the bread been paid for?
dobro pláčano delo well paying job
pláčano (mezdno) delo paid work
dolg še ni pláčan the debt is not cleared off yet
biti pláčan (najet) od koga to be in the pay of someone
pláčano! (na račun) settled, paid, discharged in full

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

plačílo paiement moški spol , payement moški spol , remboursement moški spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; salaire moški spol , honoraire(s) moški spol, (množina) , rémunération ženski spol , rétribution ženski spol , gain moški spol

plačilo s čekom, v gotovini paiement par chèque, au comptant
plačilo od kosa paie ženski spol à la pièce
plačilo na obroke paiement par termes (ali à tempérament)
plačilo za strah salaire moški spol de la peur
(ne)zmožen plačila (in)solvable
delno, dodatno plačilo paiement partiel, supplémentaire
vnaprejšnje plačilo paiement anticipatif, préachat moški spol
vsako delo je vredno plačila toute peine mérite salaire
odlog, rok, termin plačila sursis moški spol, délai moški spol, terme moški spol de paiement
potrdilo o plačilu récépissé moški spol
poziv za plačilo sommation ženski spol de paiement
ustavitev (zapora) plačil suspension ženski spol (ali cessation ženski spol, blocage moški spol) de paiements, faillite ženski spol
vstop proti plačilu entrée ženski spol payante
namesto plačila au lieu (ali en guise) de paiement
proti plačilu contre (ali moyennant) paiement (ali remboursement), pravno à titre onéreux
izvršiti plačilo faire (ali effectuer) un paiement
odkloniti plačilo refuser de payer
opomniti, pozvati k plačilu sommer de payer
prejemati, zahtevati plačilo accepter, demander rétribution
ustaviti plačila cesser (ali suspendre) les paiements

plagírati plagier, faire un plagiat

plagirati avtorja piller un auteur
plagirati delo plagier (ali démarquer, copier) une œuvre

plenarn|i (-a, -o) Plenar- (dvorana der Plenarsaal, delo die Plenararbeit)
plenarna seja die Plenarsitzung, Vollsitzung

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

poboljševálen correctional; corrective

poboljševálno delo corrective training

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia