Franja

azíl asilo m

pravica do azila derecho m de asilo
dati, prositi za azil dar, pedir el asilo

baba ženski spol sluz; sline; odpadek surove svile; domače zverina

caérsele a uno la baba z odprtimi usti stati; do ušes zaljubljen biti
echar babas sliniti se

bag¹ [bæg] samostalnik
vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
množina, pogovorno hlače
figurativno odpust

bag and baggage z vsem, kar ima
a bag of bones kost in koža
to let the cat out of the bag izdati skrivnost
to empty the bag povedati vso resnico
to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
to give the bag odpustiti iz službe
to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
the whole bag of tricks vsi do zadnjega
to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj

bagarre [bagar] féminin pretep, kraval; familier, sport ostra borba med dvema moštvoma; familier vojna

bagarre générale splošen pretep
il va y avoir de la bagarre prišlo bo do pretepa, do spopadov

bagnare

A) v. tr. (pres. bagno)

1. zmočiti, namočiti:
bagnare il baccalà namakati polenovko
bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
bagnare la bocca, le labbra piti

2. pren. zaliti:
bagnare una laurea zaliti diplomo

3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj

B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)

1. kopati se

2. zmočiti se, biti moker:
bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože

bagnato

A) agg. premočen, moker:
bagnato di sudore preznojen
bagnato fino all'osso moker do kože

B) m mokra, vlažna tla
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. to je eno in isto
piove sul bagnato preg. nesreča ne pride nikoli sama

bàlčak m, mn. bàlčaci bȁlčākā, bâlča ž, rod. mn. bȁlāčā in bālčī držaj sablje, meča, kopja, kija ipd.: dotjerati, doterati do balčaka dognati, priti do konca, zapraviti vse

banda¹ f

1. stran, stranica:
banda sinistra, destra leva, desna stran
mettere da banda dati na stran
da banda a banda od strani do strani

2. navt. bok:
andare alla banda nagibati se (jadrnica)

bandy² [bændi] prehodni glagol
premetavati; pričkati se; spogledovati se; deliti in dobivati udarce

to bandy about, to bandy a rumour širiti govorico
to bandy words with s.o. pričkati se s kom
her name was freely bandied about njeno ime je šlo od ust do ust

banlieue [bɑ̃ljö] féminin neposredna mestna okolica

la grande banlieue de Paris pariško obmestje do 30 km od središča mesta
train masculin de banlieue ob-, predmestni vlak

bantam [bǽntəm] samostalnik
liliputanka (kokoš)
figurativno droben, bojevit človek, "petelin"

šport bantam weight boksar teže do 54 kg

barriga ženski spol trebuh, vamp

hinchar la barriga napihniti se
sacar la barriga de mal año najesti se do sitega
barriga gruesa no engendra entendimiento velik trebuh, slaba glava

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

bas¹ [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti

bàška (t. baška)
1. prisl. posebej, ločeno: on živi baška od svoga oca; zatim je njih razmjestio baška momke i baška djevojke
2. neskl. prid. poseben, drugačen: svako selo baška adet vsaka vas ima svoje navade
3. baška je gazda, a baška je njegov odnos prema radnicima eno je gospodar, drugo pa njegov odnos do delavcev

battistrada m invar.

1. vodnik, kdor hodi pred sprevodom:
fare da battistrada a una persona per un impiego iron. komu pomagati do službe

2. šport kdor vodi, tekmovalec, ki diktira tempo

3. avto tekalna plast, zunanja plast avtomobilske gume

battle¹ [bǽtl] samostalnik
bitka, boj

to do battle bojevati, vojskovati se
the battle of the books znanstvena diskusija
drawn battle neodločena bitka
to give battle napasti
above the battle nepristranski
to have the battle zmagati
that's half the battle to je že polovica uspeha, to je ugodno
to come unscathed out of the battle izmazati se iz neprijetnosti
to fight one's battles over again znova doživljati preteklost
to fight s.o.'s battles for him spuščati se v prepir za drugega
battle royal hud prepir, boj na življenje in smrt

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

báviti se to occupy oneself, to be occupied (z with); to deal (z with); to busy oneself (z with); (s športom ipd.) to go in for; (zanimati se za) to be interested in

báviti se s trgovino to do business, to trade (in), to deal (in)
nekoliko se bavim z glasbo I'm quite interested in music
bavi se s premnogimi stvarmi (figurativno) he has too many irons in the fire
s to stvarjo sem se mnogo bavil it is a matter I have given a lot of thought to

baza ženski spol vzetek (pri igri)

hacer baza napraviti vzetke (pri kartanju); srečo imeti v
meter baza v pogovor se vmešati
no dejar meter baza nikogar do besede ne pustiti
sentada esta baza recimo, da je (temu) tako
tener bien sentada su baza velik ugled uživati