Franja

Zadetki iskanja

  • nótri prisl. înăuntru
    biti notri a fi înăuntru
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • november samostalnik
    (mesec v letu) ▸ november
    letošnji november ▸ idei november
    lanski november ▸ tavaly november
    mesec november ▸ november hava, november hó
    konec novembra ▸ november vége
    v novembru ▸ novemberben
    Po nekajdnevni ohladitvi z dežjem smo se kar naenkrat znašli v novembru. ▸ A néhány napos, esővel kísért lehűlés után egyszer csak novemberben találtuk magunkat.
    Dela bi morala biti sicer končana konec novembra letos. ▸ A munkálatoknak egyébként idén november végéig be kellett volna fejeződniük.
  • nòž (nôža) m

    1. coltello:
    konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
    oster nož un coltello tagliente
    kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
    cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
    kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
    nož za odiranje scorticatoio, scortichino
    žepni nož temperino
    nož na vzmet coltello a serramanico
    nož za kruh coltello del pane
    nož za papir tagliacarte
    vojaški nož baionetta
    dvorezni nož lama a due tagli
    boj na nož scontro all'arma bianca
    voj. nož na puško! baionett'arm!
    lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
    zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
    nabrusiti nož affilare il coltello

    2. teh. lama:
    strugarski nož lama da tornio
    nož za trančiranje trinciante
    les. furnirski nož sfogliatrice
    kirurški nož bisturi
    fot. obrezovalni nož taglierina

    3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
    gnati vse na nož essere un litigone
    iti na nož venire ai ferri corti
    iti pod nož farsi operare
    megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
    biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
    dvorezen nož lama a doppio taglio
  • nuj|en1 (-na, -no)

    1. (potreben) notwendig, nötig, erforderlich
    biti nujen eine Notwendigkeit sein

    2. (neizbežen) notwendig
    naravno nujen naturnotwendig
    nujno zlo ein notwendiges Übel

    3. (prisiljujoč) sklep: zwingend

    4. (nezaustavljiv) zwangsläufig; (brezpogojen) unbedingt; (neogiben) unweigerlich

    5. (v nuji) Not- (operacija die Notoperation, poseg der Noteingriff, sprejem die Notaufnahme)
    izvesti nujno operacijo notoperieren
    posebno nujen pogovor das Notgespräch
    telefon za nujne primere der Notrufmelder
    nujen primer der Notfall
    posebno nujen Notfall-
    (situacija die Notfallsituation)
  • nuj|en2 (-na, -no)

    1. (ki se mudi) dringend, dringlich; eilig; eilbedürftig; (neodložljiv) vordringlich
    zelo nujen brandeilig
    nekaj/nič nujega etwas/nichts Eiliges
    biti nujen (hudo se muditi) unter den Nägeln brennen
    posebno nujen pogovor ein Blitzgespräch

    2. (ekspresen) eilig, Eil-, Schnell- (dostava die Eilzustellung, naročilo der Eilauftrag, paket das Schnellpaket, [Expreßpaket] Expresspaket, pismo der Eilbrief, pošiljka die Eilsendung, Schnellsendung)
    nujna dostava s kurirjem: die Eilbotenzustellung

    3.
    nujna zadeva ki se obravnava kljub dopustom: eine Feriensache
  • ob predlog:

    1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

    2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
    ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

    3. (okoli) ovijati se: um

    4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

    5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

    6.
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
    priti ob kaj (etwas) verlieren
    priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

    7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
    sam ob sebi an sich

    8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

    9. (poleg) außer, neben

    10.
    … ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • ob a; junto a

    ob treh a las tres
    ob nedeljah los domingos
    ob zori al alba
    ob oknu junto a la ventana
    ob prejemu a la entrega
    ob tej priliki en esta (ali con tal) ocasión
    ob mojih stroških a costa mía
    ob (vzdolž) vrtu a lo largo del jardín
    biti ob svoj denar quedarse sin dinero
    pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg; hacer perder a alg a/c; desposeer de (ali quitar) a/c a alg
  • občutljív touchy; sensitive (za mraz to cold); tender; arhaično sensible

    občutljíva koža, noga tender skin, foot
    občutljívo mesto tender spot
    občutljíva tehtnica sensitive scales pl
    občutljív je za svoj ugled he is touchy about his reputation
    dotaknil sem se ga na občutljívem mestu I touched him on a sore (ali tender) spot
    biti preveč občutljív to be too impressionable, too softhearted
  • obdavčljiv (-a, -o) steuerpflichtig, abgabenpflichtig, besteuerbar
    biti obdavčljiv der Steuer unterliegen
  • obdel|ovati2 (-ujem) obdelati zemljo: bestellen, bewirtschaften, kultuvieren, unter dem Pflug haben, (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
    ki jo je mogoče obdelovati kultivierbar
    prenehati obdelovati brachlegen
    začeti obdelovati unter den Pflug nehmen, in Kultur nehmen
  • obdolžèn charged; accused; inculpated; arraigned

    obdolžèn umora charged with murder
    biti obdolžèn česa to be charged (with a crime)
  • obéšen hung; (človek) hanged; (svetilka na stropu) suspended; hanging down

    biti obéšen to hang, to be suspended, (na kavlju) to be hooked
    biti obéšen (o človeku) žargon to be strung up, to earn the wages of sin
  • običáj costumbre f ; hábito m

    biti običaj ser costumbre
    običaji in navade usos y costumbres
  • običájno adv. usualmente, di solito, di consueto, correntemente:
    biti običajno essere di prammatica
    lingv. običajno rabljene besede parole correntemente usate
    običajno ravnanje habitus
  • obílen abundante; copioso

    več kot obilen más que suficiente
    biti obilen abundar
  • obírati coger

    obirati grozdje vendimiar
    obirati kosti roer los huesos
    obirati koga (fig) difamiar (calumniar, denigrar) a alg
    obirati se (biti počasen) roncear
  • obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company

    dan obiskov visiting day
    ure obiskov visiting hours pl, at home
    zelo kratek obísk a flying visit
    državni obísk state visit
    nastopni obísk first visit
    vljudnostni obísk duty call
    službeni obísk formal call
    poslovilni obísk farewell visit
    prijateljski obísk informal call; goodwill visit
    obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
    letni poprečni obísk average annual attendance
    biti na obísku to be on a visit
    biti pri kom na obísku to be calling on someone
    delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
    sem le na obísku tu I am only a visitor here
    sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
    imeti obísk to have visitors
    imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
    danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
    napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
    vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
    priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone
  • obísk visita f

    kratek obisk (fig) fam visita f de médico
    obisk na domu (zdravnika itd.) visita a domicilio
    vljudnosten (poslovilen, sožalen, uraden) obisk visita de cortesía (de despedida, de duelo ali de condolencia ali de pésames, oficial); (gostilne itd.) frecuentación f
    dan obiskov día m de visita, (pri ženskah) día m de recibo
    biti na obisku estar de visita
    napraviti obisk hacer una visita a
    vrniti obisk pagar (ali devolver) la visita a alg; (šole) asistencia f; (kraja) visita f
    prvi, nastopni obisk primera visita, A visita de llegada