Franja

múja trouble; pains pl; effort

brez múje se še čevelj ne obuje you can't make an omelette without breaking eggs

Mütchen, das, sein Mütchen kühlen an znesti/znašati se nad, zlivati jezo nad

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

mūtuārius 3 (mūtuus) vzajemen, izmeničen, izmenjalen: ego adeo servos ne tu habeas ad agrum colendum an ipse mutuarias operas cum vicinis tuis cambies, neque scio neque laboro Ap.

nabrati se¹ (nabêrem se) (nakopičiti se) sich anhäufen, jeza ipd.: sich ansammeln, sich aufspeichern; pošta, obresti: auflaufen; denar: zusammenkommen, sich zusammenläppern; stroški: anfallen
kar se nabere Xa der Anfall an X
prah, umazanija: sich ansammeln, sich festsetzen; (zastati) sich aufstauen
|
tudi po malem se kaj nabere Kleinvieh macht auch Mist
počasi se nabere figurativno es/das läppert sich

nachstehen^* biti za, slediti (komu), zaostajati (za) (an v, nach po); (zurückgesetzt werden) umikati se

načel|o² [ê] srednji spol (-a …) (moralno vodilo) der Grundsatz (strogo strenger, moralno moralischer)
držati se načel an seinen Grundsätzen festhalten
moralna načela Moralprinzipien množina
načelo poštenja die Redlichkeit
brez načel ohne Grundsätze, grundsatzlos

načelováti to head; to manage; to direct

kdo načeluje (vódi) temu podjetju? who is the director of that enterprise?
načelováti odpravi, ekspediciji to to lead (ali to head) an expedition

nač|eti [é] (-nem) načenjati

1. (začeti uporabljati) zavitek, steklenico: anbrechen, štruco/hlebec, salamo ipd. z nožem: anschneiden, zaloge, prihranke: antasten

2. z zobmi: (zagristi v) anbeißen; (najedati) annagen

3. (narediti škodo) rja, ostro sredstvo ipd: angreifen; (nagristi) anfressen; figurativno zdravje: angreifen, ugled: antasten, angreifen
načeti substanco an die Substanz gehen, die Substanz angreifen, pogovorno: ans Eingemachte gehen

4. (odpreti) vprašanje, problem, temo: anschneiden
načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden/ansprechen
načeti problem ein Problem aufrollen/angreifen
(omeniti) zur Sprache bringen
| ➞ → začeti

načrtováti to plan; to project

načrtováti izlet to plan an excursion

Nadel, die, (-, -n) igla, (Nähnadel) šivanka; Pflanzenkunde iglica; (Stecknadel) bucika; (Schmucknadel) sponka; Mineral: iglasti kristal, iglica; eine Nadel im Heuhaufen suchen iskati šivanko v senu; wie auf Nadeln sitzen sedeti kot na šivankah; an der Nadel hängen biti narkoman, biti odvisen od injekcij (mamila)

Nagel, der, (-s, Nägel)

1. Anatomie noht

2. žebelj, Technik žičnik

3. Pflanzenkunde žebljica den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo; an den Nagel hängen obesiti na klin; Nägel mit Köpfen machen dobro delati; unter den Nägeln brennen biti nujen, hudo se muditi; sich etwas unter den Nagel reißen prisvojiti si (kaj); nicht das Schwarze unter dem Nagel niti toliko, kolikor je za nohtom črnega

naglédati se to look (ali to watch) one's fill, to look to one's heart's content; to gaze one's fill

nisem se ga mogel naglédati se I could never tire of gazing at him
naglej se je! just look at that girl!, pogovorno get an eyeful of that!

nagóvor address; (slavnosten) allocution; harangue; speech

imeti nagóvor to give an address

nahe² Adverb blizu; nahe an blizu česa, tam nekje pri; zum Greifen nahe čisto blizu; nahe verwandt v bližnjem sorodstvu; nahe sein blizu/bližati se; ➞ näher, nächst

naj¹

1. v ukazih: [laß] lass/[laßt] lasst/lassen wir (naj vstopi! [laß] lass ihn eintreten!, naj kar joka! [laß] lass ihn/sie weinen!)

2. v naročilih: sollen (naj pride er soll kommen, naj ostane, kot je alles soll unverändert bleiben)
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen!
v dovoljenjih: können (naj gre er kann gehen)

3. v vprašanjih po namenu: sollen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?/wo soll ich damit hin?; ali naj prinesem X s seboj? soll ich X mitbringen?)
ali naj res …? soll ich wirklich …?
ali naj verjamem? soll ich das (wirklich) glauben?

4. v želelnih stavkih: mögen, sollen (naj malo pazi er soll sich in acht nehmen; naj zadošča ta namig dieser Hinweis mag/soll genügen)
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
naj posebej podčrtam … ich möchte besonders … hervorheben
naj le tako ostane! möchte es so bleiben!
(se prevaja s konjunktivom :)
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle

5.
naj živi …! hoch lebe …!, es lebe …!

6.
naj bi obveznost: sollte, [müßte] müsste (naj bi šel danes tja ich sollte heute hingehen)

7.
naj bi domneva: sollen (naj bi bil bolan sedaj : er soll krank sein, prej : er soll krank gewesen sein; odkod naj bi ga poznal? woher sollte ich ihn kennen?)

najslabš|i (-a, -e) der/die/das schlechteste
prav najslabši allerschlechteste
v najslabšem primeru im schlimmsten Fall, schlimmstenfalls
želeti vse najslabše jemandem die Pest an den Hals wünschen

nájti to find; (odkriti) to discover, to find out

našel je kovanec na pločniku he found a coin on the pavement
otroka nismo mogli nikjer nájti the child was nowhere to be found
nájti novo metodo to find a new method
ne najdem nič izrednega v tem I see nothing extraordinary in that
nájti enakovrednega nasprotnika to find one's match
moramo najti njegovo šibko točko we must try to find his weak point
nájti opravičilo za to find an excuse for
nájti svojo pot to find one's way

nakljúčje chance; accident; (slučaj) hazard, coincidence

golo nakljúčje a mere chance; a mere accident; quite an accident; žargon toss-up
čudovito, nenavadno nakljúčje a strange (ali marvellous) coincidence
po nakljúčju by chance, by accident
po srečnem nakljúčju (pogovorno) by a fluke
srečno nakljúčje a lucky chance, a happy coincidence, a stroke of luck

nalet|eti¹ [é] (-im) na kaj: stoßen auf (drug na drugega [aufeinanderstoßen] aufeinander stoßen), auftreffen (auf); čisto slučajno: stolpern über; (najti) (etwas) vorfinden, (einer Sache) begegnen
slabo naleteti schlecht ankommen (pri bei)
dobro naleteti es gut treffen, es gut getroffen haben
naleteti na ugoden odmev/na odobravanje Anklang finden
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
naleteti na pravega an den Richtigen kommen, (ki ti je kos) seinen Meister finden