Franja

Zadetki iskanja

  • podrhtéti (-ím) | podrhtévati (-am) perf., imperf. tremare; tremolare:
    podrhtevati od mraza tremare dal freddo
    listje podrhteva v vetru le foglie tremolano al vento
  • poetic(al) [pouétik(əl)] pridevnik (poetic(al)ally, poetic(al)ly prislov)
    pesniški, poetičen

    figurativno poetic(al) justice zmaga dobrega nad zlim
    poetic(al) licence pesniška svoboda
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi
  • pognáti poner en movimiento; poner en marcha ; fig activar, dar impulso (kaj a a/c) ; teh accionar, mover; impulsar

    pognati v beg poner en fuga
    pognati konja v dir lanzar el caballo al galope
    pognati svoj denar gastar alegramente su dinero
    vse po grlu pognati (fig) fam beberse toda su hacienda
    pognati se kvíšku saltar, dar un salto
    pognati si kroglo v glavo saltarse la tapa de los sesos de un pistoletazo
  • pogódba contrato m ; pacto m ; tratado m

    po pogodbi, ustrezno pogodbi según (lo estipulado en) el contrato; por contrato
    darilna (delovna, dobavna, najemna) pogodba contrato de donación (de trabajo, de entrega ali de suministro, de alquiler ozir. de arrendamiento)
    nenapadalna pogodba pacto m de no agresión
    mirovna pogodba tratado m de paz
    sklenitev (odpoved, kršitev ali prelomitev) pogodbe celebración f ali conclusión f (rescisión f, infracción f ali ruptura f) de un contrato
    kršitelj pogodbe infractor m del contrato
    skleniti pogodbo concluir (ali hacer ali celebrar ali concertar) un contrato
    obnoviti (odpovedati, razveljaviti, kršiti ali prelomiti) pogodbo renovar (rescindir, anular, romper ali infringir) un contrato
    nasproten pogodbi contrario al contrato, incompatible con el contrato
  • pogòn (-ôna) m

    1. impulso, spinta:
    dati pogon (zagon)
    trgovini dare impulso ai commerci

    2. avvio, avviamento; azione; propulsione, trazione:
    električni, strojni pogon trazione elettrica, meccanica
    vozilo s prednjim, zadnjim pogonom auto a trazione anteriore, posteriore
    reakcijski, raketni pogon propulsione a getto, a razzo
    spraviti motor v pogon avviare il motore
    jedrska elektrarna je šla v pogon la centrale nucleare è entrata in funzione

    3. (zagon, polet) slancio, abbrivo; stimolo:
    misel na dom mu je dala novega pogona il pensiero della casa gli diede un nuovo stimolo

    4. (zasledovanje) caccia; inseguimento; rastrellamento; polit. pogrom:
    pogon za ubežnikom caccia al latitante
    antisemitski pogoni pogrom antisemitici

    5. lov. battuta; caccia

    6. fot. meccanismo, sistema di avvolgimento, di riavvolgimento (della pellicola)

    7. inform. drive
  • pogóvor (-a) m

    1. discorso, conversazione, colloquio; dialogo:
    iskriv, dolgočasen pogovor conversazione brillante, noiosa
    predmet pogovora tema del discorso
    odprt pogovor colloquio franco, aperto
    pogovor je nanesel na il discorso cadde su
    zgubiti nit pogovora (zmesti se) perdere il filo del discorso

    2. (uradna izmenjava mnenj) colloquio:
    pogovori na najvišji ravni colloqui al massimo livello
  • pogrèb (-éba) m

    1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
    pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
    iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
    nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
    pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

    2. pren. funerale, mortorio; pianto:
    na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio
  • pōi

    A) avv.

    1. potem, zatem (časovno):
    o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
    il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
    prima o poi prej ali slej
    a poi drugič, pozneje
    in poi poslej:
    d'ora in poi odslej naprej
    per poi za pozneje
    il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem

    2. potem (prostorsko):
    prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg

    3. poleg tega, pa:
    quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje

    4. no, torej, pa, vendar:
    ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?

    B) m bodočnost, prihodnost:
    il prima e il poi preteklost in prihodnost
    il senno del poi poznejše izkušnje
  • poíti (blago) agotarse; escasear ; (denar, zaloga) acabarse

    denar mi je pošel se me acabó el dinero
    knjiga je pošla el libro está agotado
    potrpežljivost mi je pošla se me acaba la paciencia; mi paciencia está llegando al límite
  • pójdi (-te) inter.

    1. su, via, suvvia, dai, va:
    pojdi k vragu e va' al diavolo, va' a farti frate
    pojdi se solit va' a farti friggere, e va' in malora
    vulg. pojdi v rit vaffanculo

    2. (za izražanje začudenja, zavrnitve) ma no, macché:
    pojdi no ma va' là
  • pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
    pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
    pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
    pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace

    2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito

    3. (dati podatek) indicare, segnare:
    brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora

    4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
    kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi

    5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
    želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori

    6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
    pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
    pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
    pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
    pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
    pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
    pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
    pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
    pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
    pokazati liste buttare le foglie
    pokazati osla, osle fare marameo
    pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
    pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
    pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
    šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
    pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
    ti bom že pokazal ti farò vedere io
    imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
    ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo

    B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
    na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura

    2. sorgere; delinearsi, apparire:
    sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte

    3. presentarsi:
    šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza

    4. professarsi:
    pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a

    5. risultare, rivelarsi:
    pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
    pokazati se kot koristno riuscire utile
    koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo

    6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
    hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei
  • pokázati mostrar; enseñar; hacer ver ; (dati na ogled, na razstavo) exhibir; indicar; señalar ; (termometer) marcar , (ura tudi) señalar

    pokazati na kaj señalar a/c
    pokazati proti severu señalar hacia el norte, apuntar al norte
    s prstom pokazati na koga señalar a alg con el dedo (tudi fig)
    mu bom že pokazal (grožnja) a ése ya le ajustaré yo las cuentas
    pokazati se aparecer, manifestarse, mostrarse, presentarse; hacer acto de presencia
    se bo že pokazalo eso ya se verá, ya veremos, el tiempo lo dirá
    pokazati se pogumnega mostrar valor
    pokazati se prijatelja mostrarse amigo
  • poklícati llamar (koga a alg)

    poklicati koga po imenu llamar a alg por su nombre
    poklicati na odgovor llamar a cuenta
    poklicati centralo llamar a la central
    poklicati po telefonu llamar por teléfono
    poklicati na oder (gledališče) llamar al escenario
    poklicati zdravnika llamar al médico
    poklicati v spomin traer a la memoria; recordar
    poklicati v življenje crear; fundar; organizar
    zopet poklicati v živijenje hacer revivir
    dati koga poklicati llamar (ali hacer venir) a alg
    priti kot poklican (fig) venir a propósito (ali como anillo al dedo ali como llovido del cielo)
    čutiti se poklicanega za sentirse llamado para
  • pokljúvati (-am) perf.

    1. beccare

    2. impers. provare fitte, punte, punture:
    v roki mi večkrat pokljuva sento spesso delle fitte al braccio
  • pokropíti (-ím) perf. aspergere (con l'acqua santa):
    pokropiti mrliča rendere l'ultimo omaggio al morto
  • poláren polar

    polarna fronta frente m polar
    polarna ekspedicija expedición f al polo
    polarna lisica zorro m azul
    polarni medved oso m polar (ali blanco)
    polarni krog (severni, južni) círculo m polar (ártico, antártico)
    polarne dežele tierras f pl polares, regiones f pl glaciales
    polarni sij aurora f boreal, (na južnem tečaju) aurora f austral
    polarni pas zona f glacial
    polarni raziskovalec (raziskovanje) explorador m (exploración f) de las regiones polares
    polarna zvezda estrella f polar
    polarno vreme tiempo m polar
  • polēnta f

    1. kulin. polenta:
    polenta al sugo polenta z golažem

    2. slabš. lepljiva zmes
  • poljúb (-a) m bacio:
    dati, vrniti poljub dare un bacio, restituire il bacio
    zasuti s poljubi coprire di baci
    nežen poljub un bacio tenero
    judežev poljub il bacio di Giuda
    očetovski poljub bacio paterno
    spravni poljub bacio della pace
    poljub na roko baciamano
    hist. biti obsojen na poljub železne device essere condannato al bacio della Vergine di Norimberga
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole