Franja

pound-foolish [páundfú:liš] pridevnik
nesposoben ravnati z mnogo denarja ali velikimi problemi

pousse-café [puskafe] masculin, invariable kozarček žganja ali likerja po kavi

pòvije pȍvījā ž mn.
1. medočje: pogoditi u povije
2. geogr. razvodje v dolini ali planinskem usadu: razvoda u dolinama ili u kotlinama zovemo povijama

power-shaft [páuəša:ft] samostalnik
dovajalna ali predajna transmisija

pòzajmenica ž
1. skupno delo dveh sosedov ali prijateljev pri poljskih opravilih, žetvi, košnji itd.: oduvijek bili su u pozajmenici, letinu su sabirali jedan drugome zajednički, gl. tudi pozajmica 3.
2. ženska, ki dela v pozajmenici
3. ženska, ki rada da na posodo: tvoja strina je moja pozajmenica, uvijek mi pozajmi kad mi što treba

pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.

praeter-propter, adv. (ixpt. praeter in propter) „dalje ali bliže“ = bolj (več) ali manj, približno: Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell., „et praeterpropter“ inquit „alia quinquaginta“ Fr. ap. Gell., praeterpropter vitam vivitur Enn. ap. Gell. zdaj tako, zdaj tako.

preaudience [pri:ɔ́:djəns] samostalnik
britanska angleščina, pravno pravica odvetnika, da prvi govori ali pledira

précaire [prekɛr] adjectif, juridique preklicen; prekeren; dovoljen do preklica ali na prošnjo; figuré negotov, dvomljiv, tvegan; kočljiv

bonheur masculin précaire negotova, nestalna sreča
possession féminin précaire preklicna posest
être dans une situation précaire biti v kočljivem položaju

preciosity [prešiɔ́siti] samostalnik
izbirčnost, prisiljeno vedenje ali govorjenje, afektiranost

précocité [-kɔsite] féminin zgoden razvoj ali dozorelost; prezgoden razvoj (otroka); prezgodnost

précocité de l'hiver prezgoden nastop zime
précocité sexuelle prezgodnja spolna dozorelost

precondition [pri:kəndíšən]

1. samostalnik
prvi pogoj, zadržek

2. prehodni glagol
biti pogoj ali zadržek za kaj; vnaprej pripraviti

prédisposition [-dispozisjɔ̃] féminin dovzetnost, sprejemljivost, nagnjenost (à za, k); naravna nadarjenost; vnaprejšnja določitev ali pripravljenost, predispozicija

prȅdnjica ž prednji del oblačila (srajce, suknjiča) ali obuvala (škornjice)

préférence [preferɑ̃s] féminin dajanje prednosti; posebna ljubezen ali nagnjenje (pour za); prednost, prioriteta; olajšava, ugodnost; preferenca

de, par préférence rajši; zlasti; prav posebno
accorder, donner la préférence à quelqu'un dati prednost komu, bolj ceniti, rajši imeti koga
avoir la préférence sur quelqu'un imeti prednost pred kom
droit masculin de préférence prednostna pravica

prefiguration [pri:figjuréišən] samostalnik
zgled, pralik; prejšnja ali slikovita predstava

préfix, e [prefiks] adjectif vnaprej določen ali odrejen

jour masculin préfix, délai masculin préfix vnaprej določen dan, rok, termin

préfixer [-kse] verbe transitif vnaprej določiti ali odrediti; grammaire sestaviti s predpono

prèginjati -njēm
1. upogibati: preginjati koljeno
2. ekspr. premašljevati ali bi ali ne bi: Crnogorci straha ne imadu, no preginju kao mrki vuci
3. pregibati: preginjati kabanicu udvoje utroje