pojeklenéti -ím očeličiti se, postati kao od čelika
pòklade pȍklādā ž mn.
1. predpust, čas od treh kraljev do pepelnične srede
2. pust, pustni torek, gl. tudi mesopust, karneval, fašnik
polivàčina ž (ijek., ek.) etn. denar, ki ga dobi nevesta, mlada žena od družine, ker jirn poliva pri umivanju
polomnína ž krš, kršje, ostaci onoga što je u šumi skršeno, razbijeno od snijega, vjetra: pospraviti -o
pólpêta ž (it. polpetta) polpeta, valjuščić, knedlica od isjeckanog (-sec-) mesa, ćuftica
polstén -a -o (us) pusten, od klobučine: -e copate
ponjáva ž
1. plahta, cerada, navlaka na kolima i vagonima radi zaštite robe od nevremena
2. pokrovac: konjska ponjava
poplèt -éta m poplet, ograda od šiblja, pruća koja zadržava odronjavanje zemlje
poppied [pɔ́pid] pridevnik
z makom pokrit; omamljen od opija; len, zaspan
poprék pril.
1. poprijeko, popreko: poprek in podolgem; poprek položena deska
2. vsi poprek svi bez izuzetka, svi redom, svi od reda, svi bez razlike; svi listom: hvalijo ga vsi poprek
3. đuture, osjekom (-sek-), paušalno: kupiti, prodati poprek
4. poprijeko, popreko, krivo: poprek gledati koga
populāris -e, adv. populāriter (populus1)
I. k ljudstvu sodeč
1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.
2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.
3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —
II. k istemu ljudstvu spadajoč
1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.
2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.
populātim, adv. (populus1) pri vseh ljudstvih, od ljudstva do ljudstva, (vse)povsod: ego perdidi te, qui omnes servos perduo populatim: quaeso ne ad malum hoc addas malum Caecil., poema placuit populatim omnibus Pomp.
porcelánka ž
1. lula od porculana, porcelana
2. porculanača, porcelanača, glina od koje se pravi porculan, porcelan
3. obično mn. zool. porculanke, porcelanke, Cypraeidae
porépiti pòrēpīm
1. nagovoriti, pregovoriti koga, da odpade od vere: porepiti koga
2. porepiti se odpasti od vere